Kemija v šoli in družbi

Leto: 2001
Mesec: junij
Številka: 2

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Razumevanje fizikalnih in kemijskih sprememb pri študentih

avtor: Primož Šegedin

V prispevku predstavljamo nekatere primere konceptualnih vprašanj, ki omogočajo preverjanje razumevanja fizikalnih in kemijskih sprememb pri študentih in njegov razvoj. Naše izkušnje kažejo, da je razumevanje lastnosti snovi in snovnih sprememb na mikro ravni (ravni delcev) tudi pri študentih še vedno nezadovoljivo. Pri tem je še posebej pomembno poudariti pomen enostavnih slikovnih predstavitev delcev in modelov snovi za boljše razumevanje zgradbe snovi, njihovih lastnosti in snovnih sprememb.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Pouk kemije-popestritev dneva

avtor: Karmen Slana, Mateja Sajovec, Mariza Skvarč

V šolskem letu 1999/2000 je petinšestdeset učiteljev kemije v slovenskih osnovnih šolah z anketiranjem učencev preverjalo, kakšen je odnos učencev do kemije. Skupna analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da je kemija pri osnovnošolcih priljubljen šolski predmet. Glavni vzrok za priljubljenost kemije je eksperimentalno delo. Najbolj priljubljena učna oblika je skupinsko delo. Največ težav, ki jih imajo učenci pri kemiji, je povezanih z abstraktnimi pojmi, formulami, kemijskim računanjem. Učenci ne marajo izdelovanja miselnih vzorcev ter dela s tabelami in grafi, ker so s tem povezane zahtevne naloge, hkrati pa izvajajo podobne aktivnosti tudi pri ostalih
predmetih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Beljakovina, ki "grozi" človeštvu

avtor: Iztok Devetak

Prionske bolezni živali in človeka ter njihovi povzročitelji so še danes, v obdobju skokovitega razvoja molekularne biologije in genetike, ovite v tančico skrivnosti. Znanstveniki si še niso edini, kaj povzroča te skrivnostne bolezni, katerih incidenca se med ljudmi počasi povečuje. Ne mine dan, da ne bi v medijih slišali ali brali, kje se je na novo pojavila “bolezen norih krav” in kakšna nevarnost okužbe obstaja, če uživamo goveje ali celo kakšno drugo meso. Prav to zasipanje medijskega sveta, ki največkrat nepopolno ali celo napačno razlaga informacije strokovnjakov, laika zmedejo in kriza govedorejcev se tudi v Sloveniji, kjer sploh še ni bilo odkrite “bolezni norih krav”, zelo povečuje. Prav zato sem se odločil, da našim učiteljem kemije in drugih naravoslovnih predmetov predstavim prionske bolezni, ki bi jih lahko uporabili za motivacijo učencev in dijakov pri obravnavanju določenih vsebin učnega načrta. V prispevku so predstavljeni danes veljavni
podatki o prionskih boleznih in njihovih povzročiteljih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Molekularna spektrometrija

avtor: Nataša Gros

Molekularna spektrometrija je pogosto uporabljana analizna metoda. V prispevku so opisane njene osnove in pomen za kvalitativno, kvantitativno in semikvantitativno analizo različnih vzorcev. Razloženo je delovanje dveh osnovnih tipov spektrometrov, takega, ki ima monohromator in tistega, ki uporablja polihromator. Navedeni so tudi primeri sodobnih razvojnih usmeritev na področju spektrometrije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Kvarjenje živil

avtor: Mija Borštnar

V prispevku obravnavamo osnovne kemijske reakcije kvarjenja v živilih: hidrolizo, oksidacijo (pod vplivom kisika O2) in neencimatsko porjavenje (Maillardova reakcija). Omenjeni so tudi ukrepi za zmanjševanje kvarjenja, vplivi na človekovo zdravje in ocenjevanje pokvarjenih živil z vidika veljavne zakonodaje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Hipericin-neznano delovanje znane učinkovine

avtor: Tjaša Urbič

V zadnjem času je postala učinkovina hipericin, ki jo prodobivamo iz zdravilne rastline šentjanževke, spet izredno zanimiva za znanstvenike. Predmet raziskave je predvsem razlaga njenega dokazanega antivirusnega delovanja. Predvidoma deluje hipericin tudi proti virusu HIV. Nekaj ameriških raziskovalcev povezuje omenjeno aktivnost s simultanim prehodom dveh protonov preko intramolekularnih vodikovih vezi, kar naj bi vzpodbudila vidna ali UV svetloba. S pomočjo tehnike femtosekundne fluorescence so prehod sicer dokazali, medtem ko njegova povezava z omenjeno aktivnostjo še ni jasna.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Razvoj stekla od kamenodobnih puščic do satelitskih postaj (II.)

avtor: Sašo Šturm, Danilo Suvorov

Članek ni več dosegljiv.


Vrenje vode pri znižanem tlaku

avtor: Katarina Senta Wissiak, Saša A. Glažar

Članek ni več dosegljiv.