Kemija v šoli in družbi
Multimedijski računalniki pri pouku kemije v osnovni šoli
avtor: Karla Krajnik
Računalniki so postali pomemben pripomoček za izvajanje sodobnega pouka. Uporaba računalnikov pri kemiji lahko olajša razumevanje kemijskih pojmov. V članku so predstavljeni rezultati ankete, iz katere lahko razberemo, kakšne so materialne možnosti uvajanja večpredstavnosti s pomočjo računalnika v pouk kemije v naših osnovnih šolah, koliko izkušenj imajo učitelji kemije z uporabo računalnikov in kakšno mnenje imajo učitelji kemije o prednostih ter pomanjkljivostih uvedbe večpredstavnostnih računalnikov v pouk. Po rezultatih ankete lahko zaključimo, da imajo učitelji kemije v osnovnih šolah pozitiven odnos do uvajanja računalnikov v učni proces. Potrebno pa bi bilo bolje opremiti šole z računalniki in učiteljem zagotoviti čim širšo izbiro didaktičnih gradiv ter še bolj izobraziti učitelje za delo z računalnikom.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Analiza znanja kemijskega računanja študentov 1. letnikov
avtor: Matjaž Kristl
Članek ni več dosegljiv.
Uporaba mikrovalov v kemiji
avtor: Urša Klun, Andrej Kržan
Mikrovalovi, kot vir energije so že dolgo poznani, v zadnjem času pa se njihova uporaba širi tudi v kemiji. Kemijska uporaba mikrovalov je zelo raznolika. Lahko jih uporabljamo za sušenje, ekstrakcijo ter organske in anorganske reakcije. Prednost uporabe mikrovalov je, da se reakcijska zmes segreva neposredno in material absorbira energijo po celotnem volumnu homogeno in selektivno. Zaradi takšnega načina delovanja je pogosto mogoče skrajšati čas, potreben za potek neke reakcije; tudi iz nekaj ur na nekaj minut.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Razvoj stekla od kamenodobnih puščic do satelitskih postaj (I.)
avtor: Sašo Šturm, Danilo Suvorov
Izvor uporabe stekla pri človeku sega daleč pred njegovo možnostjo proizvodnje. Nastanek naravnega stekla je povezan z vulkansko aktivnostjo, pri čemer se iz taline bogate s SiO2 tvori vulkansko steklo. Pod pojmom steklo v grobem označujemo delno amorfno trdno snov, anorganski produkt dobljen s taljenjem in ohlajanjem. Talina preide v trdno snov, vendar ne kristalizira (Vogel, 1985). Slednjo kamenino je mogoče zaradi značilnega školjkastega loma obdelovati v različne oblike. Ostanki orodij kamenodobnega človeka pričajo o uporabi vulkanskega stekla za izdelavo osti, puščic in različnih rezil. Prva uporaba stekla torej sega v same začetke človeške zgodovine.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Eksperimentalno delo-del pouka kemije
avtor: Katarina Senta Wissiak, Saša A. Glažar
Članek ni več dosegljiv.
Heterociklične spojine
avtor: Barabara Šket
Sestavek predstavlja enega od možnih načinov, kako v osmem razredu osnovne šole v okviru rednega ali dodatnega pouka na kratko, vendar celovito predstaviti heterociklične spojine, to za življenje zelo pomembno skupino organskih molekul.
Sestavek vključuje tudi dva eksperimenta, ki jih učitelj lahko pokaže za predstavitev fizikalnih lastnosti in kemijske reaktivnosti heterocikličnih spojin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.