Kemija v šoli in družbi
Kako učitelji kemije motiviramo dijake?
avtor: Tomaž Lapajne
Prispevek obravnava rezultate ankete, ki je spraševala po stališcih gimnazijcev o kemiji, vzrokih za (ne)priljubljenost predmeta in (ne)sodelovanje pri pouku. Obravnavani so viri motivacije in demotivacije za ucenje in sodelovanje pri pouku kemije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Tehnologija varstva okolja v farmacevtski industriji
avtor: Igor Boševski
Nastajanje odpadkov je pri proizvodnji farmacevtskih ucinkovin in izdelkov neizogibno. Pomembno je, da imamo vplive na okolje pod nadzorom in da vse emisije pred vstopom v okolje ustrezno obdelamo do stopnje, ki nima vec negativnega vpliva na zdravje ljudi in okolje. V prispevku sta opisana dva primera tehnologij, ki jih v Leku, tovarni farmacevtskih in kemicnih izdelkov, d.d., uporabljamo za obvladovanje emisij v ozracje, ter za odstranjevanje odpadkov. Biofiltracija je biološka metoda odstranjevanja neprijetnih vonjav iz odpadnega zraka. V dveh Lekovih obratih uporabljamo biofilter za preprecevanje neprijetnih vonjav, ki se širijo iz izravnalnega bazena za
odpadne vode, v tretjem obratu pa uporabljamo biofilter za cišcenje odpadnega zraka iz biosintezne proizvodnje farmacevtskih ucinkovin.
Za odstranjevanje odpadkov uporabljamo v Leku incineracijo. To je tehnologija nadzorovanega sežiga pri visokih temperaturah, s cišcenjem dimnih plinov in izrabo toplotne energije iz odpadkov. V incineratorju odstranjujemo odpadke iz proizvodnje farmacevtskih izdelkov in odpadno biomaso, ki nastane pri biosintezni proizvodnji ucinkovin. Visoke temperature sežiga, kompleksen sistem cišcenja dimnih plinov ter neprestan nadzor zagotavljajo, da incinerator ne predstavlja nevarnosti in dodatnih obremenitev za okolje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Justus von Liebig (1803-1873)
avtor: Milica Slatinek Žigon
Justus von Liebig je mocno vplival na razvoj kemije in je eden najpomembnejših evropskih kemikov. Bil je profesor kemije v nemškem mestu Gießen. Tam je opravil najpomembnejša odkritja. Bil je bistroumen znanstvenik in sposoben organizator. V kemijo je uvedel nove metode poucevanja, raziskovanja in tehnologije.
Razvil je številne inovacije. Liebigu pripisujemo tudi najpomembnejšo vlogo pri razvoju kmetijstva. Razvil je teorijo o mineralnih snoveh. Mnogi njegovi dosežki so še vedno zelo pomembni. Danes je Liebigov kemijski inštitut muzej, ki je po kvaliteti uvršcen zelo visoko – glede na ostale svetovne kemijske muzeje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.