Kemija v šoli in družbi
Kemija: temelj znanja za 21. stoletje
avtor: Aleksandra Kornhauser
Slovenski učitelji kemije se zadnja leta počutijo odrinjeni in omejevani ter menijo, da je njihovo delo vse manj cenjeno. Mnogi izražajo strah, da šolska reforma potiska kemijo med obrobne predmete. Hkrati pa ne le strokovnjaki, temveč tudi že najvišji predstavniki slovenske oblasti, zaskrbljeno ugotavljajo, da v Sloveniji zanimanje mladih za študij naravoslovnih in tehničnih ved močno upada, kar bo imelo katastrofalne posledice za slovenski razvoj.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Reakcijske baze podatkov kot podpora pri poučevanju in učenju organske kemije v srednji šoli-I.del
avtor: Ines Dakskobler Savšek
V clanku smo pripravili in razvili primer uporabe programskega paketa ChemBase za potrebe kemijskega izobraževanja. ChemBase je programsko orodje za gradnjo in vodenje podatkovnih zbirk kemijskih struktur in kemijskih reakcij. Programski paket omogoca vnos strukturnih, kemicnih in tekstovnih podatkov. Program vsebuje tudi graficni prikaz za vnos, pregled in iskanje reakcijskih shem. Pri oblikovanju baze smo se omejili na reakcije halogeniranja organskih spojin. V literaturi (Furniss et al., 1981) smo poiskali reakcije tega tipa in pripravili podatke o njih za vnos v zbirko podatkov. Reakcije smo strukturirali glede na naravo substrata, reagenta in znacilnih reakcijskih pogojev. Bazo podatkov smo v programskem paketu ChemBase zasnovali tako, da smo po omejenih kriterijih strukturiran nabor podatkov vnesli v 12 numericnih oziroma tekstovnih polj ter eno strukturno polje za vnos reakcijske sheme. Med približno 200 obdelanimi reakcijami smo izbrali 41 reakcij, ki so ustrezale vsem kriterijem. Po vnosu podatkov za teh 41 reakcij smo zgradili dovolj veliko bazo podatkov, da smo lahko na njej preizkusili možne nacine ucinkovitega iskanja podatkov. Zanimale so nas predvsem možnosti uporabe tako dobljenih podatkov pri pouku kemije zlasti na srednji šoli.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Sporazumevanje žuželk s kemičnimi signali
avtor: Andrej Čokl
Čeprav je bilo sporazumevanje s kemičnimi signali pri žuželkah prvič opisano že v prejšnjem stoletju, pa so te signale lahko izolirali, opisali in sintetizirali šele v zadnjih nekaj desetih letih z razvojem modernih metod v kemiji. V preglednem članku so obravnavani biološki, kemični in aplikativni vidiki komuniciranja žuželk s kemičnimi signali. Glede na zgradbo in funkcijo so prikazane različne delitve signalov. Vrstna specifičnost zgradbe feromonov in drugih semiokemičnih snovi je prikazana skupaj z njihovim vplivom na vedenje in razvoj žuželk. Opisani so čutila za kemične dražljaje, prenos informacije po senzorični poti v možgane, konvergenca in povezave z drugimi čutilnimi sistemi. Navedene so metode za izolacijo feromonov, za določitev njihove zgradbe in za njihovo sintezo. Posebej je poudarjen pomen biološkega testa in elektroantenografije pri kontroli kemičnih metod. V zadnjem delu članka je opisana praktična uporaba feromonov in drugih semiokemičnih snovi pri zatiranju škodljivcev.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kratek pregled nevarnih snovi
avtor: Branko Družina
Nevarne snovi srecamo v vsakdanjem življenju tako rekoc na vsakem koraku. Nevarnosti, ki jih spremljajo, velikokrat podcenjujemo, ceprav je število teh snovi v predmetih vsakdanje rabe mnogo vecje kot si mislimo. V prispevku bo podan pregled osnovnih lastnosti, ki karakterizirajo nevarne snovi. Pri vsaki skupini nevarnih snovi bodo navedene osnovne znacilnosti, nekaj tipicnih predstavnikov, njihove potencialne nevarnosti itd. Pri nekaterih skupinahnevarnih snovi bodo na kratko opisani zgodovinski podatki o razvoju in uporabi. Podrobneje bosta obravnavani dve skupini nevarnih snovi in sicer eksplozivi in strupene in zdravju škodljive substance. V tej skupini bo dodan tudi pregled bojnih strupov, strupov živali in fitofarmacevtskih pripravkov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
O nekaterih splošnih vprašanjih slovenske kemijske nomenklature
avtor: Andrej Šmalc
Pri pisanju ali prevajanju besedil s področja naravoslovja in tehnike človek včasih naleti na težave v zvezi s pisanjem občnih imen npr. ali pisati wurtzit ali vurcit, einsteinij ali ajnštajnij, newton ali njuten. Poleg tega se včasih pojavijo pomisleki jezikoslovcev - slovenistov v zvezi s pravili kemijske nomenklature, češ da ta niso vedno skladna z duhom slovenskega jezika. Pomanjkanje trdnih pravil se občuti tudi pri rabi in pisavi kratic za bolj zapletene kemijske spojine: ali kratice lahko slovenimo, npr. RNA v RNK? Ime spojine mora biti pregledno, zato naj vsebuje le toliko podatkov, da lahko na njihovi osnovi napišemo kemijsko formulo spojine.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Dragi, okrasni in umetni kamni
avtor: Borut Razinger
Članek ni več dosegljiv.
Kemijski dodatki za beton in malte
avtor: Lidija Černilogar
Članek ni več dosegljiv.