Kemija v šoli in družbi

Leto: 1997
Mesec: junij
Številka: 2

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Barva in naravna barvila

avtor: Bojana Boh

Prispevek obravnava barvo kot subjektivni pojav, fizikalne osnove za nastanek barve, povezave med strukturo in barvo kemijskih spojin ter zaznavo barv v kompleksnem nevrofiziološkem procesu. Predstavljeni so primeri fizikalnih in kemijskih barv v naravi in njihov pomen v različnih naravnih procesih. Naravnih barvil in pigmentov je ogromno, zato je bila za uporabo v šoli pripravljena poenostavljena klasifikacijska shema, ki naravna barvila razvršča v pet glavnih skupin: derivati izoprena, pirola, pirimidina, kinona in pirana. Za vsako skupino so predstavljeni značilni predstavniki in organizmi, v katerih se le-ti pojavljajo. Kratek pregled zgodovine naravnih barvil in uporabe v stari in sodobni umetnosti se zaključi z možnostmi uporabe naravnih barvil v prehrambeni, kozmetični, farmacevtski in tekstilni industriji.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Voda včeraj, danes, jutri

avtor: Iztok Turel

V sestavku je opisana voda kot pomembna kemijska spojina. Navedenih je nekaj zgodovinskih primerov uporabe vode kot kemikalije ter sodobni pogledi na kemijske in fizikalne lastnosti vode. Voda je v spojinah lahko vezana na tri načine: s koordinacijsko vezjo direktno na atom, z vodikovo vezjo na različne elektronegativne atome ali pa zapolni prazna mesta v nekaterih strukturah, še vedno pa ni v celoti pojasnjena zgradba tekoče vode. V sestavku je navedenih nekaj zanimivih številčnih podatkov o kroženju vode v naravi in njenem onesnaženju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Atomske orbitale

avtor: Sonja Munih

Opisana je uporaba softwera Mathematica za računanje in risanje grafov zahtevnih funkcij s katerimi ponazorimo oblike atomskih orbital. Navedeni so konkretni primeri, ki razjasnijo zakaj s krogelnimi funkcijami, ki jih dobimo neposredno z reševanjem Schrödingerjeve enačbe ne moremo opisati atomskih orbital. Sestavek je namenjen poglobljenemu študiju na visokošolskem nivoju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Maščobe in olja

avtor: Vito Martinčič

V Sloveniji pokrivajo maščobe okoli 40% energijske vrednosti celodnevnih obrokov hrane, kar je precej več od priporočil svetovne zdravstvene organizacije. Sprememba prehrambenih navad populacije je dolgotrajen in z stališča uspešnosti dvomljiv proces. Za zmanjševanje deleža civilizacijskih bolezni je zelo potrebno posvetiti večjo pozornost kvaliteti zaužitih maščob in načinom priprave obrokov. Kvaliteta maščobe ni odvisna samo od izvora maščobe (živalski, rastlinski), ampak tudi od stabilnosti, sestave maščobnih kislin, tehnologije pridelave, vsebnosti vitaminov, načinov skladiščenja. Zlasti so problematične nezaželene nasičene maščobne kisline, geometrijske (trans) izomere polinenasičenih maščobnih kislin ter prosti radikali nastajajoči med razpadom maščob. Posledice pretirane uporabe maščob in s tem zauživanje energijsko preveč goste hrane se poskuša omiliti z razvojem maščobnih nadomestkov. Novi proizvodi se po lastnosti vse bolj približujejo maščobam, vendar stranski učinki nakazujejo, da bodo maščobe še nadalje glavni izvor energije v prehrani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Prikaz organskih strukturnih formul za slepe

avtor: Damijana Dušak

Pri pouku organske kemije se je pokazala potreba po zapisovanju kemijskih formul - v brajici.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Kemija v šali in zares

avtor: Leopold Sever

"Kuhinjsko sol kopljejo v rudnikih ali pa jo pridobivajo iz morja,” nas je poucila uciteljica, ko smo hodili še v cetrti razred. Midva s Kožarjevim Peplnom sva si kar dobro predstavljala pridobivanje soli v rudniku. To je tako, sva dejala, kot kopljejo pesek v Poljancevem peskokopu. Pridobivanje soli iz morske vode pa mora biti najbrž bolj skrivnostno in zanimivo. Seveda sva pri prici sklenila, da bova preizkusila, kako gre ta rec.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.