Kemija v šoli in družbi

Leto: 1994
Mesec: junij
Številka: 2

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Liposomi v genski terapiji

avtor: D.D. Lasič

Članek ni več dosegljiv.


Dendrimeri: nova vrsta snovi s perspektivo

avtor: Savo Lapajne

Članek ni več dosegljiv.


Beljakovine in katepsini

avtor: Pavel Ločnikar

Članek ni več dosegljiv.


Vpliv onesnaževanja na koncentracijo plinov v naravi

avtor: Nataša Bukovec

Članek ni več dosegljiv.


Gorivne celice

avtor: Marjan Marinšek

Fosilna goriva (premog, nafta, plin) danes v svetu še vedno predstavljajo poglavitni vir energije. Vendar povzroča njihovo prekomerno izkoriščanje nekatere negativne posledice na okolje. alt_gr_f1alt_gr_g Pretvorba kemijske energije fosilnih goriv z gorenjem v toplotnih strojih v koristno delo pomeni namreč onesnaževanje okolja s produkti gorenja. Bodisi s sajami ali pepelom bodisi z dušikovimi ali žveplovimi oksidi. Poseben problem predstavlja tudi prekomerna emisija ogljikovega dioksida v ozračje, ki prav tako nastaja pri gorenju in povzroči učinek tako imenovane tople grede. In nenazadnje lahko omenimo, da znane zaloge fosilnih goriv še zdaleč niso neizčrpne ter da je zgorevanje fosilnih goriv v toplotnih strojih zelo potraten način energijske pretvorbe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Izpopolnjenje metode analiznih postopkov in nova spoznanja o nastajanju šote

avtor: Jože Pezdič

Članek ni več dosegljiv.


Naftna geokemija

avtor: Gertruda Barič

Članek ni več dosegljiv.


Dinamika rasti informacij s področja kemije kot problem kemijskega izobraževanja

avtor: Edvard Kobal

Informacije s področja kemije rastejo eksponencialno. Istočasno nastajajo tudi nove teoretske osnove kemije, ki so posledica v glavnem velikih odkritij. Zato je popolnoma razumljivo, da vsega novega ni mogoče pravilno razumeti brez daljšega in specializiranega izobraževanja. Učitelj kemije na osnovnih in srednjih šolah namreč niso vključeni v komunikacijski proces, ki teče med ustvarjalci novega kemijskega znanja. Edino avtorji učbenikov in delno tudi načrtovalci pouka kemije so sposobni zmanjševati razkorak med novim kemijskim znanjem in sposobnostmi učiteljev in učencev. Pa tudi oni se zavedajo, da novih kemijskih informacij ni mogoče širiti na račun osnovnega kemijskega znanja, ki naj bi ga osvojili učenci na določeni stopnji izobraževanja.
Analizirali smo razvoj problema in njegovo reševanje v 80. letih ter nakazali eno izmed možnih poti za uspešnejše in obsežnejše uvajanje novih kemijskih informacij pri pouku kemije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.