Kemija v šoli in družbi

Leto: 2022
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Biološka aktivnost muskimola in njegova toksičnost

avtor: Veronika Bračič

Muskimol je heterocikel družine izoksazolov, najdemo pa ga v glivah roda Amanita. V naravi nastane iz ibotenične kisline preko dekarboksilacije in deluje kot agonist GABA receptorjev. Ima velik vpliv na centralni živčni sistem, ob vezavi muskimola na GABA receptorje pa pride do inhibicije nevronov, kar se odraža v umirjenem stanju subjekta.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Obe slovenski ekipi na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved osvojili srebro

avtor: Matej Huš

Na Evropski olimpijadi iz eksperimentalnih ved so slovenski dijaki osvojili dve srebrni medalji, s čimer so ponovili dosežek izpred dveh let. Medtem ko lani olimpijade zaradi pandemije ni bilo, je letos tekmovanje potekalo na daljavo. S potrebščinami, ki so jih po državah Evropske unije razposlali madžarski organizatorji, so slovenski dijaki tekmovalni na ljubljanski kemijski fakulteti. Zlate medalje so osvojili Madžarska (obe ekipi), Nizozemska, Litva, Češka in Hrvaška.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskus s sečnino

avtor: Zdenko Kolarič

Je organska spojina, je tudi produkt presnove. Proizvajajo jo v velikih količinah, uporaba kot gnojilo, za umetne mase in organske sinteze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poskus s kokosom

avtor: Zdenko Kolarič

Kokosova palma daje senco, les za gradnjo, plodove, kokosovo vodo, v predelavi pa dobijo kokosovo moko, kokosovo mast in kokosovo mleko. V eksperimentalnem delu smo uporabili kokosov plod in z njim povezana živila.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Fenol in klorofenoli: od še vedno perečih starih onesnaževal do sodobne analitike

avtor: Aleksander Kravos, Helena Prosen

Razumevanje onesnaževanja in onesnaževal je ključno za varno sobivanje človeka in sintetičnih kemikalij v čedalje bolj kemiziranem svetu. Reprezentativna skupina so fenolne spojine, npr. fenol in njegovi klorirani analogi. Kljub temu, da so ta ‘stara’ in nevarna onesnaževala zakonsko regulirana, so pomembne sestavine industrijskih odpadnih vod, kar se odraža v njihovi sistemski vseprisotnosti v površinskih vodah. Sprememb ni mogoče vpeljati, če onesnaževal ni možno spremljati, zato je vloga analizne kemije bistvena. V ospredju so predvsem analizni postopki na osnovi ekstrakcij s predkoncentracijami analitov iz kompleksnih okoljskih vzorcev vode, ki jim sledi ultraobčutljiva separacijska instrumentalna analiza.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Onesnaževanje hidrosfere z odpadnimi zdravili predstavlja tveganje za organizme

avtor: Miha Slapničar, Doroteja Demšar, Saša Kokalj in Iztok Devetak

Zdravila so snovi brez katerih si življenja ne moremo predstavljati. Vsakodnevno jih uporabljamo predvsem za lajšanje, zdravljenje in preprečevanje različnih bolezni. Te farmacevtske proizvode v velikih količinah še posebej porabljajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah, uporabljajo pa se tudi izven zdravstvenih ustanov kot na primer v kmetijstvu in ribogojstvu. Uporaba zdravil žal predstavlja enega izmed pomembnih onesnaževalcev vode. Rezultati številnih raziskav pri analizi najrazličnejših vzorcev vod, v njih namreč odkrivajo prisotnost težkih kovin, antibiotikov, drog, citostatikov in še bi lahko naštevali. Pomembno je zavedanje, da odpadna zdravila kljub uporabi kvalitetnih čistilnih naprav še vedno prehajajo v vodo in dolgoročno na živih organizmih povzročajo številne negativne posledice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.