Kemija v šoli in družbi
Vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu
avtor: Špela Celcar, Vilma Sem, Janja Kristl
Smrekovi vršički so že dolgo časa poznani kot bogat vir vitamina C. Zaradi enostavnega postopka iz njih velikokrat pripravljamo sirup, ki se ga poslužujemo ob prvih znakih prehlada. V prispevku predstavljamo vsebnosti vitamina C v smrekovih vršičkih ter sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Invazivna tujerodna rastlina octovec – naravni pH indikator
avtor: Monika Horvat, Jernej Iskra
S pH indikatorji lahko enostavno določamo kislost oziroma bazičnost raztopin. Barva ekstraktov rastlin je pogosto odvisna od kislosti medija. Octovec je invazivna tujerodna rastlina, iz katere plodov lahko pridobimo rdeč barvni ekstrakt, ki spreminja barvo v odvisnosti od pH, in je zaradi tega lahko potencialni naravni pH indikator.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Astrokemija
avtor: Zdenko Kolarič
Velik pok je omogočil nastanek elementov in kemijskih vrst. Z analizo le teh v vesolju lahko sledimo zgodovini nastanka sveta, kot ga poznamo danes.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Diamantne prevleke na kovinah
avtor: Zdenko Kolarič
V članku so predstavljene vrste trdih prevlek na kovinah, z obširnejšim opisom diamantnih prevlek, njihovo izdelavo, lastnostmi in uporabo takih izdelkov v industriji in v kemiji.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Hidrogeli: lastnosti in aplikacije
avtor: Muzafera Paljevac in Peter Krajnc
Hidrogeli so sodobni pametni materiali, ki imajo zaradi svojih edinstvenih lastnosti širok spekter uporabe. Sestavljeni so iz hidrofilnih polimerov, ki tvorijo premreženo tridimenzionalno strukturo, v katero sprejmejo večjo količino vode. Polimer v vodi nabreka, ne da bi se pri tem raztapljal.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Dunajska univerza kot zgled pri vzpostavitvi kemijskih študijev na (ponovno) ustanovljeni ljubljanski univerzi. Samostojnost kemije v okviru Filozofske fakultete
avtor: Franc Perdih
Na leta 1919 ustanovljeno ljubljansko univerzo lahko gledamo kot na naslednico jezuitskih višješolskih študijev in univerzitetnih študijev iz obdobja Ilirskih provinc, a vendar je dunajska univerza predstavljala pomemben zgled pri njeni vzpostavitvi. Prikazan je razvoj kemijskih študijev v Habsburški monarhiji po marčni revoluciji leta 1848, ko je bilo področje kemije na dunajski univerzi preneseno z Medicinske na Filozofsko fakulteto.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Načrtovanje faznega diagrama in sinteza NiCu nanodelcev z mikroemulzijsko metodo
avtor: Janja Stergar, Irena Ban
Zanimanje in obenem izkoriščanje mikroemulzijskih sistemov tako v kemijskih kot tudi v industrijskih procesih zadnja desetletja narašča, prav tako pa zanimanje narašča tudi v laboratorijskem merilu. Gre namreč za relativno enostavno sintezno metodo, kjer kot rezultat dobimo delce enakih velikosti in oblik. Sinteze magnetnih nanodelcev NixCu1x smo se lotili tako, da smo najprej načrtovali in skonstruirali fazni diagram za sistem vodna faza/CTAB, 1butanol/izooktan. S tem smo pridobili območje stabilnosti mikroemulzije, ki je služila za določitev točke oziroma sestave mikroemulzije. S pomočjo mikroemulzijske metode smo dobili sferične delce s »coreshell« strukturo, ki smo jih nadalje homogenizirali v cevni peči, v inertni atmosferi, Ar/H2, pri 500 °C. Homogenizacija je bila uspešna, kar smo potrdili s termomagnetnimi krivuljami, s pomočjo modificirane termogravimetrične analizne metode (TGA).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Fitoremediacija kot ekotehnološki način za čiščenje onesnaženih tal
avtor: Katja Andrina Kravanja, Maja Leitgeb, Mateja Primožič
V zadnjih stoletjih se je onesnaženje tal zaradi človeške aktivnosti, predvsem v industrijsko razvitih območjih, močno povečalo. Posledica tega je iskanje različnih načinov za odstranjevanje onesnaženja iz tal, kjer je pri uporabljenih tehnologijah zaželena čim večja ekonomska učinkovitost. Fitoremediacija, pri kateri gre za odstranjevanje onesnaževal iz tal s pomočjo živih rastlin, se je izkazala kot učinkovita in hkrati cenovno ugodna metoda. Številne vrste rastlin odstranjujejo, pretvarjajo, stabilizirajo in/ali uničujejo kontaminante z uporabo različnih fitoremediacijskih mehanizmov. Velik pomen imajo predvsem pri odstranjevanju težkih kovin iz okolice rudnikov, industrijskih in agrikulturnih območij.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uporaba mikrobnih encimov
avtor: Monika Dokl , Maja Leitgeb , Mateja Primožič
V današnjem času se pojavlja vedno večja potreba po alternativnih pristopih pri pridobivanju hrane, zmanjšanju stroškov proizvodnje etanola, biogoriv idr. V te namene se vedno bolj pogosto uporabljajo mikrobni encimi. Uporabo mikrobnih encimov najpogosteje zasledimo v prehrambeni industriji, natančneje pri proizvodnji sokov, mesa, pekovskih izdelkov, piva in vina. Prav tako pa se mikrobni encimi vse pogosteje uporabljajo v medicinskih aplikacijah, tekstilni in papirni industriji, industriji bioetanola, biogoriv in predelavi odpadkov ter gojenju rastlin in skrbi za okolje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kakav in čokolada
avtor: Zdenko Kolarič
Kakav in čokolada nista samo prijetni in zapeljivi živili. S svojo sestavo sta zanimivi tudi za kemijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Koruza, pokovka in kemija
avtor: Zdenko Kolarič
Koruzo rabijo ljudje že zelo dolgo v svoji prehrani, za predelavo v olje, v škrob, v glukozni sirup, v dekstrozo in za prehrano živali (78 %). Ena izmed vrst koruza je pokovka, ki je še danes priljubljen prigrizek, pripravljen doma ali na javnih mestih ter že spenjena v vrečkah v trgovinah. Lahko bi jo uporabili tudi kot notranjo embalažo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ogljikov dioksid in suhi led
avtor: Zdenko Kolarič
Ogljikov dioksid ni le plin v našem okolju in z njim v današnjem času povezan dvig povprečne temperature. Je lahko tudi surovina v organskih sintezah, ter v trdnem stanju kot suhi led uporaben v različnih področjih, v našem primeru pa izhodna snov za zanimive eksperimente.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Chlorella vulgaris in druge (mikro)alge kot model pri prenosu interdisciplinarnega znanja v aplikativno rabo
avtor: Marko Jeran, Darja Božič, Aleš Iglič, Veronika Kralj-Iglič
Chlorella vulgaris (C. vulgaris) je zelena evkariontska enocelična mikroalga, ki uspeva tako v površinskih vodah kot na kopnem. Prvič jo je leta 1890 opisal danski mikrobiolog Martinus Willem Beijerinck. Majhna kroglasta alga se razmnožuje nespolno, z avtosporulacijo in dobro uspeva v težkih razmerah, je odporna proti škodljivcem, se hitro razmnožuje in ne potrebuje posebnega gojišča. Zaradi navedenega je zanimiva za industrijsko gojenje. Bila je tudi ena prvih mikroalg, ki so jih začeli proizvajati v komercialne namene. Zaradi visoke vsebnosti esencialnih aminokislin, polinenasičenih maščobnih kislin, antioksidantov ter protimikrobnih in protivnetnih učinkovin so alge zanimive za prehransko, farmacevtsko in kozmetično industrijo. Sposobnost kopičenja lipidov jih uvršča visoko na lestvici potencialnih alternativnih virov za pridelavo biogoriv. Spekter njihove uporabnosti pa se širi tudi na področje čiščenja odpadnih voda, saj lahko iz onesnaženih voda porabljajo dušik, fosfor in amonijak, ter akumulirajo nekatere škodljive snovi, kot so npr. težke kovine.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Metode NIR za ločevanje plastičnih odpadkov
avtor: Aleksander Kravos, Klara Gaber, Petra Lapajne, Tjaša Rijavec, Matija Strlič
Z večanjem pomena trajnostnega razvoja se je pospešil razvoj naprednih semikvantitativnih instrumentalnih tehnik. Ena takšnih je tehnologija bližnje infrardeče spektroskopije in hiperspektralnega oslikovanja za hitro identifikacijo sestave odpadkov, ki dandanes prevzemata vodilno vlogo na področju razvoja in širše uporabe.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pektinske mikrosfere inkapsuliranega eteričnega olja citrusov
avtor: Miha Slapničar, Darja Rizmal in Brina Manfreda Golob
Z vsakodnevno proizvodnjo več ton raznovrstnih odpadkov je pomembno, da stremimo k novim načinom njihove predelave in izobraževanju prihodnjih generacij o pomembnosti ponovne uporabe odpadnih snovi. V raziskavo o razumevanju zelene kemije, ekstrakcije eteričnega olja in njegovih značilnosti, izolacije pektina in mikrokapsuliranja je bilo vključenih 70 srednješolcev iz BIC Ljubljana, gimnazije in veterinarske šola. Njihovo razumevanje izbranih učnih vsebin smo preverjali s preizkusom znanja na predhodno razvit in optimiziran eksperiment izdelave pektinskih mikrosfer, v katere je bilo inkapsulirano izolirano eterično olje lupin citrusov. Pridobljeni rezultati kažejo, da je trdnost pektinskih mikrokapsul boljša, če je zmes, ki predstavlja tekoče jedro, bolj viskozna. S poznim preizkusom znanja je bilo ugotovljeno tudi, da so dijaki na eksperimentalni delavnici usvojili ustrezno znanje o izolaciji komponent iz na videz neuporabnih lupin citrusov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Mikrobna proizvodnja vitaminov
avtor: Julija Strunčnik, Maja Leitgeb, Mateja Primožič
Vitamini so organske spojine, ki v organizmu predstavljajo ključne mikronutriente, ki pa jih telo ne more sintetizirati samo in jih mora posledično vnašati s hrano. V nasprotnem primeru lahko pride do najrazličnejših bolezenskih stanj. Vitamine glede na kemijsko strukturo ločimo na tiste, ki so topni v maščobi in tiste, ki so topni v vodi. Pridobivanje se med posameznimi vitamini razlikuje. Lahko jih pridobivamo s kemijsko sintezo in/ali ekstrakcijo, vse večji poudarek pa je na biotehnološki proizvodnji, kjer vitamine pridobivamo s pomočjo mikroorganizmov. Opravljenih je bilo že mnogo študij, kjer so optimirali pogoje proizvodnje vitaminov s pomočjo različnih mikroorganizmov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kava
avtor: Zdenko Kolarič
Surovo kavo uvažajo iz tropskih krajev na Zemlji in se glede na področje pridelave in izvor razlikujejo v okusu, aromi in ceni. Skodelica kave, vroč napitek iz praženih in mletih kavnih zrn, vsebuje kofein in deluje na psiho človeka. Zanima pa je za kemika in eksperimentalno delo, saj je v njej preko 700 različnih spojin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pivo
avtor: Zdenko Kolarič
Pivo je alkoholna pijača, surovine zanj so slad, hmelj voda in kvasovke. Ker vsebuje pivo razne skupine spojin, je zanimivo za razno eksperimentalno delo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Sirotka in njena predelava
avtor: Matija Zimšek
Sirotka je stranski produkt, ki nastane pri proizvodnji sira. Zaradi velikih količin, ki zelo obremenjujejo okolje, je njena predelava nujna. Pri tem imajo pomembo vlogo membranske tehnologije, a njihova uporaba še ne dosega maksimalnih zmogljivosti. Sirotka vsebuje veliko uporabnih sestavin, zato je z vidika krožnega gospodarstva nujna njena nadaljnja uporaba.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Namakalna voda kot potencialni vir za prenos patogenih mikroorganizmov v prehranjevalno verigo
avtor: Tine Muršec Pitamic, Mateja Muršec
Uporaba namakalne vode v kmetijstvu predstavlja potencialni vir za prenos patogenih mikroorganizmov v prehranjevalno verigo. Določali smo število skupnih in fekalnih koliformnih bakterij ter E. coli v namakalni vodi ter v namakanih in nenamakanih vzorcih tal iz različnih odvzemnih mest.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uporaba fizikalnih pristopov pri obravnavi emisijskih profilov reakcije kemiluminiscence organskega hidrazida v protičnem mediju
avtor: Marko Jeran, Vid Nemec, Mitja Drab
Kemiluminiscenca je emisija svetlobe, ki se sprosti ob kemijski reakciji. O tovrstnem fenomenu govorimo, kadar eksotermna reakcija proizvaja molekule v elektronsko vzbujenem stanju. Ko se te molekule vračajo v osnovno stanje, sprostijo energijo v obliki svetlobe. Pojav nastanka emisije svetlobe smo opazovali pri oksidaciji modelnega reagenta družine hidrazidov aromatksih karboksilnih kislin, luminola. Ugotovljeno je bilo, da količina oksidanta, katalizatorja in fluorescenčnega barvila, igrajo pomembno vlogo pri nastanku emisije svetlobe. Vsak izmed njih ima v reakcijskem sistemu optimalno delovanje. Prevelika količina leteh vodi v zmanjšanje intenzivnosti svetlobe in prenizka v nepopolno aktivacijo. Najbolj učinkovit sistem luminolove oksidacije pri pH vrednosti 9,00 je vseboval 1,71 mM raztopino bakrovih(II) ionov in 1,06 μmol/mL fluoresceina (v obliki dinatrijeve soli). Reakcijo uspešno aktivira 0,050 % raztopina vodikovega peroksida kot oksidanta.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ovrednotenje kakovosti vzorca naravne vode iz reke Drave
avtor: Nika Breznik
Analizirali smo vzorec vode iz reke Drave, saj ta predstavlja napajalno zaledje podzemnih voda. V vzorcu smo določili koncentracijo magnezijevih, kalcijevih in kloridnih ionov, hidrogenfosfata, nitritov in bikarbonata. Vzorcu smo določili še pH in izmerili prevodnost vode.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Določanje prisotnosti mikroplastike v vzorcih površinskih voda
avtor: Darja Repnik
Mikroplastika je zelo razširjeno onesnaževalo, ki je prisotno v vseh segmentih okolja. Veliko pomanjkljivost na področju raziskovanja mikroplastike predstavljajo pomanjkanje standardiziranih preizkusnih metod, neskladne definicije pojavov ter različni načini merjenja koncentracij mikroplastike v okolju.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Lastnosti emajlirane pločevine
avtor: Žan Spolenak, dr. Marjan Marinšek
Emajliranje pločevine predstavlja pogost način zaščite pločevine pred okoljskimi vplivi in izboljšanja njenih lastnosti. Emajlirano pločevino odlikujejo odlična odpornost proti vplivom kemikalij, atmosferskih plinov ter abrazijska in korozijska odpornost. Njene lastnosti so najbolj odvisne od kemijske sestave in temperatur obdelave.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vpliv okolja, makro in mikronutrientov na kakovost kmetijskih pridelkov
avtor: Julija Strunčnik, Jaka Banič, Romana Korez Vide, Mateja Primožič
Dandanes zdrav način prehranjevanja pridobiva na pomenu, saj se ljudje vedno bolj zavedamo vpliva zdravega načina prehranjevanja na zdravje človeka. Na kakovost zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov vplivajo tudi prisotni nutrienti v zemlji. Pridelki imajo največjo potrebo po makronutrientih, prav tako pa so pomembni tudi mikronutrienti. Članek zajema pregled nutrientov, ki vplivajo na kakovost pridelka, kakšen je njihov vpliv na sam pridelek itd. Za vzgojo pridelkov z visoko vsebnostjo bioaktivnih učinkovin morajo biti poleg okoljskih vplivov zagotovljene potrebe po omenjenih nutrientih. Izpolnitev teh zahtev pa je delno odvisna tudi od načina pridelovanja (gnojenje, sožitje mikroorganizmov, fizični posegi v zemljo, ipd.)
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Mikroplastika – pomemben vektor za prenos onesnaženja
avtor: Luka Tacer, Ula Rozman, Gabriela Kalčikova
Mikroplastika so plastični delci manjši od 1 mm. V okolju na mikroplastiko vplivajo številni dejavniki, ki spreminjajo njene lastnosti. Prav tako je mikroplastika v kontaktu z drugimi onesnaževali, ki se lahko nanjo adsorbirajo, ter se skupaj z njo prenašajo na oddaljene lokacije, kjer lahko negativno vplivajo na občutljive vrste v ekosistemu.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Primerjava hitrosti reakcije med raztopinami kisa in CaCO3 ter raztopinami Coca-Cole IN CaCO3
avtor: Dora Peljhan
Članek primerja učinkovitost navadnega kisa in CocaCole pri raztapljanju vodnega kamna. Podatki temeljijo na izvedenih poskusih reakcije med omenjenima sredstvoma in CaCO3, ki je obravnavan kot približek vodnemu kamnu v gospodinjstvu. Hitrost reakcije je izračunana kot množina sproščenega CO2 v časovnem intervalu.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pregled zelenjave na slovenskem trgu na vsebnost nitratov
avtor: Veronika Kmecl
Visoke vsebnosti nitratov (NO3) v kmetijskih pridelkih lahko negativno vplivajo na kakovost hrane in posledično na zdravje potrošnikov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo različno zelenjavo, ki smo jo vzorčili na slovenskem trgu, analizirali na vsebnost nitratov. Nitratne ione smo iz vzorcev ekstrahirali z vodo in jih analizirali s pomočjo kontinuirnega pretočnega analizatorja (CFA). Najvišje povprečne vrednosti NO3smo določili v vzorcih rukvice (5067 mg/kg), motovilca (2788 mg/kg), blitve (1963 mg/kg), špinače (1610 mg/kg), solate (1063 mg/kg) in zelja (1003 mg/kg). Posamezni vzorci rukvice in špinače so presegli mejne vrednosti NO3, določene z zakonodajo. Najnižje vrednosti smo določili v vzorcih paprike (57 mg/kg) in paradižnika (18 mg/kg).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Določevanje težkih kovin in toksičnih organskih spojin v heni (Lawsonia inermis L.)-naravni barvi za lase
avtor: Maša Islamčević Razboršek
Lawsonia inermis L. znana tudi pod imenom hena, je rastlina, ki se uporablja kot naravna barva za lase, poslikavo kože in nohtov. Takšna naravna barvila lahko vsebujejo težke kovine ali toksične organske spojine v sledovih, ki ob prepogosti izpostavljenosti povzročijo škodljive učinke na zdravje ljudi. V prispevku je predstavljeno določevanje vsebnosti težkih kovin v vzorcih hene z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS) ter aromatskih aminov s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) z DAD detektorjem.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uporaba barvil invazivnih tujerodnih rastlin pri izdelavi sončnih celic
avtor: Lev Matoh, Eva Krejan, Monika Horvat, Jernej Iskra
Naša odvisnost od fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije ima velik vpliv na energijske rezerve in okolje. Zato je pomembno, da razvijamo nove načine proizvodnje električne energije, ki temeljijo na uporabi sončne energije. Še bolje pa je, če lahko te vire izkoriščamo s pomočjo materialov, ki jih je v naravi v izobilju, kot so določene invazivne tujerodne rastline.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.