Kemija v šoli in družbi
Vpliv ultrazvoka na katalitske reakcije
avtor: Zdenko Kolarič
V članku je predstavljeno delovanje ultrazvoka v raztopinah in posledično fizikalnokemijsko delovanje v katalitskih reakcijah oksidacije SO2 v simuliranih postopkih prisilne oksidacije v mokro kalcitnem postopku.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Nesteroidne protivnetne učinkovine
avtor: Eva Gider, Maja Leitgeb
Nesteoridne protivnetne učinkovine ali nesteroidni antiflogistiki (NSAIDs) so učinkovine za lajšanje simptomov različnih vnetij. Znano je, da delujejo kot zaviralci aktivnosti ciklooksigenaznih encimov, ki so vključeni v sintezo ključnih bioloških molekul. Zaradi širokega spektra uporabe, spadajo NSAIDs med najpogosteje uporabljena zdravila.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Periodni sistem elementov - 150-letnik, ki je še vedno živahen
avtor: Iztok Turel
Razvrstitev kemijskih elementov v smiselno celoto je zaposlovala mnoge raziskovalce v 18. in 19. stoletju, a ta naloga nikakor ni bila enostavna. Trdi oreh je leta 1869 najbolj zadovoljivo strl šele ruski kemik D. I. Mendelejev. V prispevku je na kratko prikazan zgodovinski okvir, pa tudi kaj se danes dogaja v periodnem sistemu elementov. Povezava kemije in filatelije je pogosta in uporabna tudi za pedagoško delo, zato sem v članek vključil tudi nekaj takšnih gradiv.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
BASF soustanovil svetovno Zavezništvo za odpravo plastičnih odpadkov
avtor: Basf
Skoraj 30 podjetij, ki so v vrednostni verigi plastike in potrošniških dobrin, bo namenilo več kot milijardo dolarjev za pomoč pri odpravi plastičnih odpadkov iz okolja. BASF podpira svetovno Zavezništvo za odpravo plastičnih odpadkov, da bi našli uspešne rešitve, s katerimi bi zmanjšali količino plastičnih odpadkov v okolju
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poli(3-hidroksibutirat), biomaterial za oblikovanje kostnih vsadkov
avtor: Barbara Dariš
Poli(3hidroksibutirat) (PHB) je naravni polimer z dobro kompatibilnostjo in razgradljivostjo. Za uporabnost PHB pri oblikovanju kostnega tkiva so potrebne različne fizikalnokemijske modifikacije osnovnega polimera. PHB kompozite testirajo s kostnimi celicami v kulturi za pridobitev informacij o kompatibilnosti, razgradljivosti in induktivnosti. Na ta način bo možno izoblikovati material za uporabo pri regeneraciji kosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Lastnosti vrstične elektronske mikroskopije (sem) kot metode za preučevanje in karakterizacijo vzorcev
avtor: Marko JERAN, Mitja DRAB, Bernard VERŠNJAK, Samo KOŠIR
V prispevku avtorji opisujemo lastnosti in praktično uporabo vrstične elektronske mikroskopije (angl. Scanning Electron Microscopy), ki se v velikem obsegu uprablja na različnih področjih naravoslovnih znanosti. Vrstični elektronski mikroskopiji kot karakterizacijski metodi lahko pripišemo visoko ločljivost in veliko globinsko ostrino. Uporabljamo jo lahko pri opazovanju različnih materialov, preučevanju struktur in fragmentov pri velikih povečavah.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
3d tisk in kemija
avtor: Zdenko Kolarič
V članku je predstavljen kratek pregled 3d tiska in možnosti za izdelavo kemijskih modelov s pomočjo te tehnike. Tako je možno izdelati modele, ki jih s klasičnimi modeli, kot so kroglični, skeletni in kalotni, ni možno prikazati zaradi velikosti ali kompleksnosti, ali nam je tako lažje, ali pa enostavno želimo vnašati v poučevanje kemije novosti in povezanost z računalniško tehniko. Ključne besede: 3d tisk, kemijski modeli, CAD risanje, datoteka stl.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Magnetna kataliza
avtor: Zdenko Kolarič
V članku je predstavljena kataliza s poudarkom na magnetni katalizi, narejeno je bilo tudi eksperimentalno delo v močnem magnetnem polju.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pametni telefon v poučevanju kemije
avtor: Zdenko Kolarič
V članku je predstavljeno delo s pametnim telefonom pri pouku kemije, prednosti in sla- bosti, ter bodočnost takšnega poučevanja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
S hidrotermalno sintezo sintetizirani Mn-Zn feritni nanodelci prevlečeni z mezoporoznim silicijevim dioksidom
avtor: Janja Stergar
V okviru svojega raziskovalnega dela v Pragi, natančneje na »Department of the Magnetics and Superconductors, Institute of Physics of ASCR«, bom predstavila s hidrotermalno sintezo sintetizirane MnZn feritne nanodelce različnih sestav, ki smo jih uspešno oblekli z mezoporozno prevleko silicijevega dioksida. Pridobili smo sferične nanodelce, ki izkazujejo dobre magnetne lastnosti in kažejo toplotni odziv pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja, kar kaže na njihovo uporabnost na področju biomedicinskih aplikacij.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
NiCu magnetni nanodelci uporabni v biomedicinskih aplikacijah- 1. del
avtor: Janja Stergar, Irena Ban, Uroš Maver
NiCu magnetni nanodelci imajo odlične magnetne lastnosti, so biokompatibilni in kemijsko stabilni, kar jih uvršča med zanimive materiale na področju biomedicinskih aplikacij. Čeprav je zanimanje zanje še relativno majhno, pa v zadnjih letih le to narašča, saj so raziskovalci odkrili, da pod vplivom zunanjega magnetnega polja energijo spreminjajo v toplotno energijo, kar predstavlja odlično izhodišče za uporabo v magnetni hipertermiji, hkrati pa jim magnetne lastnosti omogočajo vodljivost in sledenje, kadar so vgrajeni v dostavne sisteme. V 1. delu članka bomo najprej pogledali lastnosti NiCu magnetnih nanodelcev, ki jih delajo unikatne in uporabne v biomedicinskih aplikacijah. Nadaljevali bomo s pomembnejšimi sinteznimi postopki in rezultati posameznih raziskovalcev pri mehanskem mletju, mikroemulzijski tehniki, solgel metodi, poliolni metodi, hidrotermalni sintezi in še nekaterih drugih sinteznih postopkih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
NiCu magnetni nanodelci uporabni v biomedicinskih aplikacijah- 2. del
avtor: Janja Stergar, Irena Ban, Uroš Maver
V drugem delu prispevka smo se osredotočili predvsem na površinsko modifikacijo NiCu magnetnih nanodelcev. Podrobneje smo obravnavali površinsko funkcionalizacijo s polietilen glikolom (PEG), s siliko in z maščobnimi kislinami. Pogledali smo tudi nekaj konkretnih primerov uporabe NiCu magnetnih nanodelcev na področju biomedicinskih aplikacij.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Od raznolikih gredic do gozdnih stezic
avtor: Helena Virant
Narava je naša najboljša učiteljica, v njej lahko odkrivamo vse modrosti tega sveta, lahko raziskujemo življenje, zdravje, znanje, doživljamo izkušnje, občutimo veselje in srečo. Človek je del narave in se v njej najbolj počuti. Pomembno je, da predšolskemu otroku ponudimo pristen stik z naravo. To je prostor, kjer je vedno dovolj igrač iz naravnega materiala (deževniki, listki, vejice, kamenčki ...), ki otroku omogočijo, da je aktiven, ustvarjalen, radoveden, inovativen, umirjen, sodelovalen ... V našem vrtcu se zavedamo, da izkustveno učenje v predšolskem obdobju obrodi najboljše sadove in otrokom ponujamo dejavnosti, ki potekajo v naravnem učnem okolju (gozd, gozdna jasa, raznoliki eko vrtički, travnik, obrežje rek, ...).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pektinaze in njihova uporaba v industriji
avtor: Nika Kučuk, Maja Leitgeb, Mateja Primožič
Pektinaze so ene najpomembnejših encimov v komercialnem sektorju. So skupina encimov in razgrajujejo pektinske snovi, ki so sestavni del primarne celične stene v rastlinah. Proizvajajo jih lahko rastline in mikroorganizmi, predvsem glive. Zelo velik pomen imajo v številnih industrijskih panogah, predvsem v živilski industriji, kjer so ključnega pomena pri ekstrakciji in bistrenju sadnih sokov in vin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Analiza elementov zgodovine kemije v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za kemijo
avtor: Marko Vrbec, Neja Lavrič in Miha Slapničar
Elementi zgodovine kemije se nahajajo v osnovnih in hkrati temeljnih učnih gradivih – učbenikih. Učencem približajo obravnavano učno vsebino, da jo lažje razumejo, učiteljem pa pomagajo pri doseganju izobraževalnih ciljev in standardov znanja. Z rezultati, ki so bili pridobljeni s tehniko analize dokumentov in strukturiranega intervjuja, je bilo ugotovljeno, da so elementi zgodovine kemije v različnih oblikah prisotni v vseh učbenikih za kemijo in da jih učitelji kot motivacijske dejavnike uporabljajo predvsem v začetnih sklopih 8. razreda.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Rezultati monitoringa ostankov fitofarmacevtskih sredstev v živilih v Evropski uniji, Islandiji in Norveški v letu 2017
avtor: Helena Baša Česnik
V Evropski Uniji, Islandiji in Norveški so naključno odvzeli 11158 vzorcev cvetače, čebule, fižola (suhega), hrušk, kivija, korenja, krompirja, maščobe perutnine, ovčje maščobe, pomaranč, riža in rži v letu 2017. Vzorce so analizirali na prisotnost 171 aktivnih spojin. Njihove vsebnosti so primerjali z maksimalnimi dovoljenimi količinami ostankov (Maximum Residue Limits, MRLs). Za vzorce s preseženimi MRL so določili državo izvora. Določili so tudi najpogosteje najdene aktivne snovi in njihovo odobritev/neodobritev uporabe v Evropski Uniji v letu 2017.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ali so žvečilni gumiji in dietne pijače zaradi aspartama res nevarne?
avtor: Venesa Cvelbar, Nika Godec, Ana Šenica, Janja Pust
Umetno sladilo aspartam (aditiv E951) je zaradi vseh polemik o škodljivosti dobil ime »sladki ubijalec«. A ker škodljivih učinkov s številnimi raziskavami niso potrdili, je še vedno odobren s strani FDA in EFSA za uporabo v prehrani. V raziskavi smo z metodo HPLC ugotavljale njegovo vsebnost ter obstojnost pri različnih temperaturah.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Lokalni anestetiki
avtor: Iris Flisar
Lokalna anestezija je omejena reverzibilna izguba senzorike. Najpomembnejša je izguba občutka za bolečino. V medicini jo dosežemo z uporabo anestetikov, ki blokirajo prenašanje signalov po živčnem vlaknu. Poznamo amidne in estrske anestetike vsi imajo v strukturi lipofilni aromatski obroč in hidrofilno amino skupino.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Virtualna resničnost in kemija
avtor: Zdenko Kolarič
Virtualna ali navidezna resničnost postaja vedno bolj napreden pripomoček v industriji, znanosti, izobraževanju in v prostem času. Le od nas samih je odvisno, kako bomo znali uporabiti vse njene prednosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Big data in kemija
avtor: Zdenko Kolarič
Svet okoli nas se skokovito spreminja. Velike zbirke podatkov, Big Data, nam lahko pomagajo pri razvoju v industriji, izobraževanju in znanosti, prometu, logistiki ter tudi v vsakdanjem življenju. Big Data je torej termin za nize podatkov, ki so tako veliki ali zapleteni, da so tradicionalne aplikacije za njihovo obdelavo nezadostne.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemija in kaos
avtor: Zdenko Kolarič
Pod pojmom kaosa si lahko enostavno predstavljamo neko neurejenost ali kar ne moremo točno definirati. Kaos se pojavlja v različnih področjih tehnike in naravoslovja, ter tudi v vremenskih pojavih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Mikrovalovna kemija
avtor: Zdenko Kolarič
Mikrovalovna kemija vključuje uporabo mikrovalovne pečice in namenskih naprav za kemijsko kemično sintezo in analizo. S tem se skrajša čas in poveča ekonomičnost teh postopkov. Ključne besede: mikrovalovna kemija, analiza, sinteza, segrevanje, kemijske spremembe.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Fenolne spojine v ekstraktih slovenskih čajev
avtor: Maša Stopinšek, Maša Islamčević Razboršek
Čaj predstavlja eno najbolj priljubljenih pijač na svetu in k temu pripomorejo zraven dobrega okusa in vonja tudi številne prisotne fenolne spojine. V prispevku so predstavljene lastnosti fenolnih spojin, analizne metode za njihovo zaznavo, postopki priprave vzorcev in potek ter rezultati izvedene raziskave čajev slovenskega proizvajalca.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Evropsko naravoslovno olimpijado končali dvakrat srebrni
avtor: Matej Huš
Na letošnji Evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO), ki je potekala v portugalski Almadi, je Slovenija ponovno uspešno nastopila. Slovenski ekipi sta med 50 ekipami dosegli 7. in 10. mesto, s čimer sta le za las zgrešili zlato in osvojili dve srebrni medalji. Absolutni zmagovalci so postali Nemci, zlata pa so se veselili še Latvijci, Irci, Estonci in Avstrijci. V neuradnem skupnem seštevku držav je Slovenija osvojila tretje mesto za Nemčijo in Estonijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vsebnost nekaterih akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2019
avtor: Helena Baša Česnik, Veronika Kmecl
V medu, ki so ga v letu 2019 pridelali slovenski čebelarji, smo spremljali vsebnosti amitraza, kumafosa in timola. 52 % pregledanih vzorcev je vsebovalo ostanke akaricidov. Nobeden izmed njih ni presegal maksimalnih dovoljenih količin ostankov, ki jih je postavila Evropska Unija. Ocena tveganja je pokazala, da pregledani vzorci niso razlog za skrb pri potrošnikih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ostanki fitofarmacevtskih sredstev iz okolja v medu slovenskih čebelarjev
avtor: Helena Baša Česnik, Špela Velikonja Bolta
V letih 2017 in 2018 smo analizirali 60 vzorcev medu (22 iz ekološke pridelave in 38 iz konvencionalne pridelave) na prisotnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev iz okolja. Uporabili smo multirezidualno GCMS metodo za analiziranje vzorcev na prisotnost 76 aktivnih spojin in multirezidualno LCMS/MS metodo za analiziranje vzorcev na prisotnost 60 aktivnih spojin. V enem vzorcu iz ekološke pridelave smo določili prisotnost ene aktivne snovi, ki je izvirala iz okolja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Demonstracijski center zelenih tehnologij za zapiranje snovnih poti odpadne vode
avtor: Darja Istenič, Aleksandra Krivograd Klemenčič, Tjaša Griessler Bulc
Raziskave in razvoj na demonstracijskem centru so usmerjeni v zelene tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo komunalne odpadne vode za potrebe v kmetijstvu. Pilotna rastlinska čistilna naprava, algni bazen in evapotranspiracijski vrbni sistem proizvajajo vodo za namakanje ter lesno, algno in rastlinsko biomaso.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Dunajska univerza kot zgled pri vzpostavitvi kemijskih študijev na (ponovno) ustanovljeni ljubljanski univerzi. postopno osamosvajanje kemije v okviru univerzitetnih študijev
avtor: Franc Perdih
Leto 2019 zaznamuje 100. letnica ustanovitve ljubljanske univerze, na katero lahko gledamo kot na naslednico jezuitskih višješolskih študijev in univerzitetnih študijev iz obdobja Ilirskih provinc. Prikazan je razvoj kemijskih študijev v 18. in prvi polovici 19. stoletju predvsem na primeru dunajske univerze, po vzoru katere so bili vzpostavljeni tudi kemijski študiji na novoustanovljeni ljubljanski univerzi.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Cianogeni glikozidi
avtor: Janja Kristl
Cianogeni glikozidi imajo pomembno vlogo pri obrambi rastlin pred rastlinojedci. Pri hidrolizi teh spojin nastaja cianovodikova kislina (HCN), ki je toksična za večino živih organizmov. Mnoge cianogene rastline se uporabljajo kot živila. Najvišje vsebnosti HCN so bile določene v grenkih mandljih in neolupljenih jedrcih mareličnih koščic.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poročilo o poletni šoli kemijskih znanosti 2019
avtor: Andrej Godec
V tednu od 26.6. do 28.6.2019 smo na naši fakulteti gostili 17 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so se v naših laboratorijih spoznali z različnimi področji dela v kemiji. Letos smo pripravili delavnice iz analizne kemije, biokemije in organske kemije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Praktične naloge na Mednarodni kemijski olimpijadi 2019
avtor: Andrej Godec
Letošnja mednarodna kemijska olimpijada je potekala od 21. do 29.7.2019 v Parizu. Slovenijo je predstavljala naslednja dijaška ekipa: Tijan Prijon (gimnazija Bežigrad), Mitja Koderman (gimnazija Ptuj), Aleš Globočnik (gimnazija Kranj) in Dren Gruden (gimnazija Bežigrad). Vsi štirje so na tekmovanju dosegli bronasto odličje. Ekipi čestitamo za res lep uspeh! Mentorja sva bila dr. Berta Košmrlj in dr. Andrej Godec, oba iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.