Kemija v šoli in družbi
Celosten pristop k trajnostnemu razvoju v prihajajoči knjigi Integral Green Slovenia
avtor: dr. Darja Piciga
Članek, ki gradi na predhodnih prispevkih avtorice ter izhaja iz Agende 2030 za trajnostni razvoj in pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, predstavlja knjigo Integral Green Slovenia z novim modelom integralnega zelenega gospodarstva in družbe. V središču modela so vrednote trajnostnosti in družbene odgovornosti, ki povezujejo različne ekonomske pristope in različne sfere, začenši z naravo, skupnostjo in slovensko kulturno dediščino. Poudarek je na odličnih slovenskih praksah in konceptualnih prispevkih v kontekstu evropskih politik za trajnostni razvoj. Knjigo, ki bo izšla spomladi 2016 in jo je do 20. 1. 2016 mogoče zagotoviti v prednaročilu, so soustvarili trije uredniki (Piciga, Schieffer, Lessem) z 42 avtorji iz Slovenije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Zelene tehnologije za zmanjševanje okoljskega odtisa – primeri uporabe v Sloveniji
avtor: Tjaša Griessler Bulc, Klara Jarni, Miha Žitnik, Darja Istenič, Alenka Šajn Slak, Aleksandra Krivograd Klemenčič
Zelene tehnologije s posnemanjem naravnih procesov in sistemov omogočajo zmanjševanje okoljskega odtisa človeške družbe, večjo prilagodljivost na podnebne spremembe, trajnostno ravnanje z naravnimi viri in dvig kakovosti bivalnega okolja človeka. V prispevku so predstavljeni primeri uporabe zelenih tehnologij v Sloveniji. Ključne besede: akvaponika, čiščenje vode, ekoremediacija, evapotranspiracijski sistem, fitoremediacija, kroženje hranil, ničelni odtis, zapiranje snovnih poti
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Elektronski način preverjanja znanja pri predmetu kemija
avtor: Klavdija Černelč, Majda Krajnc
S preverjanjem znanja ugotavljamo, kako učenec dosega učne cilje. Pri tem lahko uporabljamo različne pristope. V času razvoja informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT) se pojavlja nov, elektronski način preverjanja (epreverjanje) znanja. Na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah smo vnesli epreverjanje znanja pri predmetu kemija v oddelkih devetega razreda v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 in ugotovili, da lahko učitelj znatno prihrani čas, namenjen preverjanju znanja, učenci pa s hitro povratno informacijo preverijo, utrjujejo in dopolnjujejo svoje znanje. V izvedeni anketi so učenci izrekli mnenje o novem načinu dela.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Učenje naravoslovja in zasledovanje očesnih gibov
avtor: Jana Beronja, Maja Lah, Alenka Medved, Maja Oblak, Špela Svetičič, Mojca Žemlja, Miha Gams, Polonca Trebše, Iztok Devetak, Gregor Torka1
Pri projektu Uporaba metod spremljanja gibanja očesa za analizo učnih procesov v naravoslovju smo preizkusili vidike uporabnosti omenjene metode za analizo uporabe različnih prikazov kemijskih modelov. Z očesnim sledilcem smo preučevali, kakšni objekti so najbolj pritegnili pozornost testirancev pri reševanju preprostih kemijskih nalog.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Raziskava pomenskega izvora kemijskih (naravoslovnih) terminov za didaktične potrebe
avtor: Darinka Sikošek
Kemijska terminologija najbolj celostno proučuje terminološki inventar kemijskih znanosti, enega od znanstvenoraziskovalnih področij široke palete človekovih strokovnih dejavnosti. Kemijski termini kot taki so izrazno ustaljeni in pomensko natančno opredeljeni. Zato je raziskovalen vidik te raziskave usmerjen v analizo kemijskih terminov glede na: izvor (zgodovinski, pomenski), prikaz istovetnosti (simbolične, grafične) in analognost leteh. Opisni izbor obsega 30 kemijskih pojmov. Obvladovanje kemijske terminologije je kot kompetenca opredeljena v učnih načrtih Kemije tako osnovnošolskega in gimnazijskega kemijskega izobraževanja kakor tudi v katalogih znanja predmetov Naravoslovje srednjega poklicnega izobraževanja, nato Kemije, oziroma kemijskih modulov, zajetih znotraj strokovno teoretičnih predmetov različnih programov srednjega poklicnotehniškega kakor tudi strokovnega izobraževanja. Izsledki te raziskave lahko pripomorejo k učenčevemu/dijakovemu bolj razumljivemu pomnjenju/osvajanju kemijske terminologije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Centralno ogrevanje na polena
avtor: Natalija Flegar
Les kot gorivo za ogrevanje uživa veliko popularnost. Je relativno poceni in zgoreva praktično nevtralen CO2.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uporaba zeolitov za adsorpcijo amonijevih ionov
avtor: Marjana Simonič, Veronika Furlan
V prispevku je prikazana možnost odstranjevanja amonijevih ionov iz modelnih raztopin in vzorcev pitne vode s tremi različnimi adsorbenti: zeolit klinoptilolit z granulami velikosti od 1 mm do 2 mm, zeolit klinoptilolit velikosti granul od 2 mm do 4 mm iz Krapine na Hrvaškem in zeleni pesek. Da bi ugotovili učinkovitost preučevanih adsorbentov, smo spreminjali njihovo maso od 0,25 g do 1 g, vpliv motečih ionov v vzorcih pitne vode na adsorpcijo amonijevih ionov pa preverjali s spreminjanjem začetne koncentracije amonijevih ionov. Optimalni pH za adsorpcijo amonijevih ionov na preučevane adsorbente je 8, kar smo dosegli brez dodatka kisline ali baze. Preučili smo tudi možnost regeneracije najučinkovitejšega adsorbenta. Ugotovili smo, da se adsorpcija amonijevih ionov na klinoptilolit z večanjem velikosti granul znižuje. Rezultati raziskave kažejo, da ima prisotnost drugih ionov v vzorcih pitne vode največji vpliv na učinkovitost ionske izmenjave pri zelenem pesku, v manjši meri pa vpliva na adsorpcijo amonijevih ionov na naravni klinoptilolit. Iz rezultatov je razvidno, da ima z NaCl regenerirani klinoptilolit (1 mm–2 mm) višjo izmenjevalno kapaciteto kot pred regeneracijo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice (1. sklop)
avtor: Doris Komen Horvat
Predmet projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop (Občini Postojna in Pivka) je novogradnja in hidravlična izboljšava/rekonstrukcija obstoječih vodovodnih sistemov v občinah Postojna in Pivka. S tem se bo izboljšalo razdeljevanje razpoložljivih vodnih količin iz različnih virov oskrbe, nemotena pa bo oskrba z vodo tudi v primerih možnega izpada posameznega vodovodnega vira ali dela sistema zaradi okvare.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Molekulski vozli: izum priprave hitrega spontanega zvitja molekulskih nanostruktur
avtor: Meta Skumavc
Vsem je poznano, da vozel zavežemo z določenim vrstnim redom križanja koncev vrvice. Kako pa zavežemo v vozle molekule, ki merijo nanometre? O strategiji načrtovanja molekul, ki se v določenem vrstnem redu v sestavijo v visoko zavozlane nanometrske strukture poročajo raziskovalci Kemijskega inštituta.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Nova Uredba o samooskrbi in nov Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije
avtor: Andrej Kosmačin
S sprejetjem nove Uredbe o samooskrbi in novega Pravilnika o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije so se povečale vzpodbude in možnosti za izgradnjo manjših elektrarn, ki spodbujajo rabo energije pridobljene iz obnovljivih virov kot so sončna, vetrna ali vodna energija.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Solarni sistem ali toplotna črpalka
avtor: Natalija Flegar
Gospodinjstva vse bolj intenzivno zamenjujejo klasične bojlerje sanitarne vode s sistemi ogrevanja na obnovljive vire. Najprimernejši in najbolj razširjenji alternativi sta solarni sistem ali toplotna črpalka.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Sončna energija in sončni kolektorji
avtor: Natalija Flegar
Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe. V zadnjih desetletjih je zanimanje za sončno energijo, predvsem v razvitih državah naraslo. Vzrok za to so vedno dražja fosilna goriva in njihova omejenost, sistemi za izrabljanje sončne energije pa so zanimivi tudi zaradi svojega okolju prijaznega izkoriščanja energije. Sončna energija se močno uporablja v oddaljenih krajih, kjer drugi viri energije niso na voljo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vpliv estrov na sadni vonj vina teran PTP
avtor: Helena Baša Česnik, Dejan Bavčar, Klemen Lisjak
V letih 2011/2013 smo spremljali nekatere hlapne spojine v vinu Teran PTP in skušali določiti spojine, ki prispevajo k njegovemu sadnemu vonju. Hlapne spojine smo določevali z analizno metodo, ki je obsegala ekstrakcijo z diklorometanom (LLE) in določevanje s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GCMS). Na podlagi vsebnosti hlapnih spojin in deskriptorjev njihovega vonja, smo določili etil oktanoat, izoamil acetat, etil heksanoat, etil butanoat in -butirolakton kot odločilne za sadni vonj vina Teran PTP.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Splošni napotki o sončnih kolektorjih
avtor: Natalija Flegar
Eden najenostavnejših načinov izkoriščanja sončne energije so sončni kolektorji oz. zbiralniki sončne energije dostikrat imenovani tudi solarni sistemi, s katerimi lahko ogrevamo sanitarno vodo ali objekt.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pojasnena zgradba naravnega toksina deževnika
avtor: Brigita Pirc
Raziskovalci Kemijskega inštituta so koordinirali mednarodno raziskavo, ki je pojasnila zgradbo naravnega toksina iz vrste deževnika, ki bo pomembno vplivala na razvoj nanosenzorjev. Odkritje so objavili v prestižni reviji iz skupine Nature.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Spiralna greda v vrtcu
avtor: Helena Virant
Človek se nehote oddaljuje od narave, čeprav je del nje. Če želimo družbo spremeniti, moramo začeti pri najmlajših, saj bodo prav oni ustvarjali prihodnost. V našem vrtcu se zavedamo, kako pomembno je, da otroku ponudimo pristen stik z naravo. Narava lahko predšolskemu otroku predstavlja najboljšo učiteljico, igralnico, telovadnico. Prostor, kjer je na voljo vedno dovolj igrač iz naravnega materiala (deževniki, vejice, listki, kamenčki …), ki omogočajo, da je otrok aktiven, ustvarjalen, radoveden, inovativen, umirjen, …
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pospešitev in usmerjanje raziskovalnih dejavnosti
avtor: Miroslav Brnjak, Karmen Čelam
BASFovi dejavniki uspeha rastejo dobičkonosno z inovacijami in tehnološkimi napredki. Okoli 10.000 zaposlenih in 2 milijardi € izdatkov za raziskave in razvoj poganjajo inovativno moč. Na Raziskovalni novinarski konferenci predstavili aktualne projekte iz treh globalnih raziskovalnih področij.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
O vodikovem peroksidu - Kvantitativna določitev z uporabo titrimetrije
avtor: Marko Jeran, Barbara Mohar
V prispevku je predstavljena uporaba in proizvodnja vodikovega peroksida kot enostavnega oksidanta dostopnega potrošnikom v obliki vodne raztopine. Prispevek govori tudi o stabilnosti vodikovega peroksida in titrimetrični določitvi njegove vsebnosti v vodnih raztopinah. Osnovni metodi bazirata na redoks titracijah, kot sta permanganometrija in jodometrija.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Biotehnologija
avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb
Biotehnologija je relativno mlada multidisciplinarna veda, ki uporablja žive mikroorganizme za pridobivanje visokokvalitetnih ter zdravju in okolju neškodljivih končnih bioproduktov. V tem prispevku so predstavljene posamezne stopnje biotehnologije, ki zajemajo izbiro ter pripravo biokulture, substrata in bioreaktorja, bioprocese v bioreaktorju in bioseparacijske procese, s katerimi dokončno obdelamo bioprodukt.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Bioseparacijski procesi: centrifugiranje, filtriranje, kromatografija
avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb
Bioseparacija, kot druga stopnja biotehnologije, se ukvarja z obdelavo produktov bioprocesov iz bioreaktorjev. Med bioseparacijo spada veliko število različnih procesov, ki jih uporabljamo za ločitev, čiščenje in oplemenitenje končnih bioproduktov. Te bioseparacijske procese izbiramo glede na lastnosti vstopnih surovin, lastnosti bioprocesne brozge iz bioreaktorja in glede na želene lastnosti končnega bioprodukta. V tem prispevku so predstavljeni danes pogosto uporabljeni procesi centrifugiranja, filtriranja in kromatografije ter uporaba bioseparacijskih procesov v prihodnosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Prva slovenska zlata medalja na Evropski naravoslovni olimpijadi
avtor: Matej Huš
Slovenija je na Evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO European Science Olympiad) v Estoniji maja letos dosegla zgodovinski uspeh, saj je ena ekipa osvojila prvo zlato medaljo za Slovenijo na tem tekmovanju v zgodovini, druga pa je prejela srebrno medaljo. To je lep obet za leto 2018, ko bo to tekmovanje potekalo v Ljubljani.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Merjenje vsebnosti škroba v kormih tara (Colocasia esculenta) po encimsko katalizirani hidrolizi
avtor: Janja Kristl
Škrob je glavna založna spojina ekonomsko pomembnih žit, stročnic, gomoljev, jama, tara in njihovih proizvodov. V prehrani mnogih ljudi predstavlja glavni vir energije. Metode za določanje škroba temeljijo na kislinski ali encimski hidrolizi. Kot najbolj natančne, pravilne in občutljive so se izkazale encimske metode. V prispevku je opisana določitev škroba z uporabo encimskega kita Megazyme v kormih različnih kultivarjev tara.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poročilo o poletni šoli kemijskih znanosti 2016
avtor: Andrej Godec
a Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo smo teden dni gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so v naših laboratorijih spoznavali različna področja kemije. Poletna šola kemijskih znanosti 2016 je potekala od 27.6. do 30.6.2016. Za udeležence smo pripravili štiri različne delavnice. Poletno šolo organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Praktične naloge na 48. mednarodni kemijski olimpijadi 2016 v Gruziji
avtor: Andrej Godec
Letošnja mednarodna kemijska olimpijada je potekala od 23.julija do 1.avgusta v Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije. Na olimpijadi je sodelovalo 264 dijakov iz 73 držav. Slovenijo so zastopali Uroš Prešern in Tristan Kovačič (oba gimnazija Novo mesto), ter Vid Kermelj in Martin Rihtaršič (oba gimnazija Škofja Loka). Uroš je osvojil srebrno medaljo, Tristan, Vid in Martin pa bronaste. Vsem štirim iskreno čestitamo! Mentorja ekipe sva bila dr. Andrej Godec in dr. Darko Dolenc, oba UL, FKKT.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Teoretične naloge na mednarodni kemijski olimpijadi 2016 v Gruziji
avtor: Andrej Godec
Na kemijskih olimpijadah je običajno 8 teoretičnih nalog, za katere je na voljo 5 ur časa. Naloge zajemajo vsa področja kemija, s poudarkom na organski in fizikalni kemiji. Za lažje delo pošlje organizator šest mesecev vnaprej pripravljalne naloge, ki so iztočnica za priprave; te potekajo v naši državi na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Pripravljalne naloge obravnavajo specifične teme, ki se kasneje pojavijo tudi na sami olimpijadi. Vse naloge z rešitvami najdete na spletni strani letošnje kemijske olimpijade (http://www.icho2016.chemistry.ge/icho48_problems.php), prevedene naloge pa v spletni učilnici Kemljub (https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=150), kamor vas vabimo na obisk. Naloge sva v slovenščino prevedla Andrej Godec in Darko Dolenc.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Možnosti uporabe elektroforeze pri pouku kemije v osnovni šoli
avtor: Tadeja KLENAR, Iztok DEVETAK, Miha SLAPNIČAR
Vpeljava forenzike v pouk kemije lahko predstavlja učencem izziv in poveča njihovo zanimanje za učenje kemije. V prispevku je opisana elektroforeza, ki jo je mogoče uporabiti pri pouku kemije in se velikokrat uporablja kot metoda identifikacije v forenziki. Pogosto se uporablja elektroforeza DNA, s katero določijo DNA profil, ki ga v forenziki uporabljajo za določanje sorodstvenih vezi ali storilcev kriminalnih dejanj.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ali ste že razmišljali, da bi doma proizvajali električno energijo za življenje, prevoze, ogrevanje, ….?
avtor: Andrej Kosmačin
Osnovna ideja je premik proizvodnje iz oddaljenih elektrarn v naše domove. S tem se bo povečevala samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). Ste se kdaj vprašali katere energije imamo doma? Les, voda, veter, sonce ... Tehnologija vam danes to že omogoča :) V začetku leta 2016 je bila sprejeta nova Uredba o samooskrbi iz OVE in novi Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE, ki spodbujata izgradnjo manjših elektrarn, iz OVE kot so sončna, vetrna ali vodna energija.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Aerogeli v biomedicinskih aplikacijah (1. del)
avtor: Janja Stergar, Uroš Maver
Aerogeli so materiali, ki so zaradi svojih izjemnih lastnosti pritegnili veliko zanimanja na različnih področjih vse od gradbeništva do medicine. V zadnjih letih je raziskovanje na področju aerogelov le naraščalo, a kljub njihovi pogosto dokazani biokompatibilnosti, je njihova klinična raba še vedno zelo omejena. V 1. delu članka, ki zajema kratek uvod s skupnimi lastnostmi in možnostmi razvrščanja aerogelov, se v nadaljevanju osredotočamo predvsem na uporabnost aerogelov v biomedicinskih aplikacijah s poudarkom na tkivnem inženirstvu, na oskrbi in celjenju ran ter kardiovaskularnih vsadkih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Aerogeli v biomedicinskih aplikacijah (2. del)
avtor: Janja Stergar, Uroš Maver
V drugem delu prispevka smo se osredotočili na uporabnost aerogelov v biomedicinskih aplikacijah s poudarkom na sproščanju in dostavi zdravilnih učinkovin. Podrobneje smo obravnavali uporabnost anorganskih, organskih in hibridnih aerogelov na področju ciljane dostave zdravilnih učinkovin. Prispevek smo zaključili z nekaj našimi dobljenimi rezultati na področju ciljane dostave zdravilnih učinkovin z aerogeli, ki se nanašajo na ključne vidike pri pripravi materialov za biomedicinske aplikacije. Slednje smo pridobili v okviru projekta AEROWOOD.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Slovenski znanstveni preboj prinaša bolj zeleno prihodnost za cel svet
avtor: Brigita Pirc, Jadranka Jezeršek Turnes
Na Kemijskem inštitutu so predstavili pomemben znanstveni dosežek na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen pod vodstvom dr. Nejca Hodnika v okviru projekta »Zeleno recikliranje platine s pomočjo efektivnega raztapljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala«.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Mladi slovenski raziskovalci dosegli odlično uvrstitev na prestižnem tekmovanju iGEM v ZDA
avtor: Brigita Pirc, Jadranka Jezeršek Turnes
Ekipa mladih slovenskih raziskovalcev z različnih fakultet se je konec oktobra udeležila prestižnega tekmovanja iGEM v ZDA, na katerem so zasedli odlično prvo mesto na področju Temeljnega napredka (Foundational advance) in tako potrdili, da ima Slovenija vrhunske znanstvenike, ki s svojim znanjem in odkritji prebijajo meje v znanosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Molekulski stroji
avtor: Miha Tišler
Navedenih je nekaj izbranih primerov molekulskih strojev, ki so jih sintetizirali prejemniki Nobelove nagrade za kemijo za leto 2016.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.