Kemija v šoli in družbi
Teorije, zakoni in hipoteze
avtor: Jennifer Maeng, Randy Bell
Kakšna je zveza med hipotezo, znanstveno teorijo in zakonom? Večina učencev odgovori na to vprašanja s posplošenim razumevanjem, ki je razširjeno tudi v širši javnosti. Hipoteze so nekakšna premišljena ugibanja, teorije so ideje brez konkretnih vsebin in zakoni so dokazane teorije, ki so prestale ponavljajoča se preverjanja in niso več predmet razprav. Kako pa so ta pojmovanja povezana z znanstvenim pogledom na hipotezo, teorijo in zakon? Večina učencev je mnenja, da hipoteze uporabljamo za razvijanje teorij, ki jih preverjamo z različnimi poskusi, in ko te uspešno prestanejo, postanejo zakoni. Kako naj bi učencem približali ustreznejše razumevanje zveze med temi tremi pojmi, takšno, ki danes velja v znanstveni skupnosti? Pričujoči članek opisuje učno enoto, ki razvija razumevanje, kaj je teorija, hipoteza in zakon v kontekstu plinskih zakonov in kinetične teorije plinov (KTP).
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Metoda za določevanje ostankov ditiokarbamatov in tiuram disulfida nekoč in danes
avtor: Helena Baša Česnik
Soli alifatskih ditiokarbamatov (npr. mankozeb, maneb, propineb, metiram, ciram in cineb) in tiuram disulfidov (npr. tiram) pogosto uporabljajo kot fungicide širokega spektra delovanja za tretiranje sadja in zelenjave. Ostanke teh fungicidov določajo neselektivno; njihova vsota je izražena kot ogljikov disulfid. Princip metode je kislinska hidroliza pri visoki temperaturi, pri čemer nastane ogljikov disulfid. Temu sledi starejši princip – spektrofotometrična določitev, ali novejši – kromatografska določitev. Kromatografska metoda je hitrejša, bolj občutljiva in ima manj možnosti za interference.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Razvoj novega zdravila
avtor: Tihomir Tomačić
Razvoj novega zdravila je kompleksen, dolgotrajen in drag proces, pri katerem se soočamo z različnimi problemi v različnih fazah razvoja. Začne se z izborom tarče, ki je povezana z boleznijo, ki jo želimo zdraviti, identifikacijo aktivnih spojin ali zadetkov, optimizacijo zadetkov do spojine vodnice in z nadaljnjim izboljšanjem lete do kandidata za klinično preskušanje. Temu predkliničnemu delu razvoja nato sledi klinični, v katerem poskušajo dokazati kakovost, učinkovitost in varnost potencialnega novega zdravila na ljudeh. Če je novo zdravilo uspešno v vseh fazah razvoja, farmacevtsko podjetje lahko pridobi dovoljenje za promet z zdravilom in tako postane zdravilo na voljo za predpisovanje v terapiji.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kompozitne plombe – spremljanje reakcije utrjevanja
avtor: Danica Kunaver
V prispevku avtorica opiše dve vrsti zobnih plomb, amalgamske in kompozitne. Ker so slednje zanimive tudi zaradi svoje sestave in načina utrjevanja, so predstavljene osnovne sestavine kompozitne plombe. Utrjevanje je spremljala z diferenčno dinamično kalorimetrijo, sklopljeno z virom UV svetlobe, in ugotovila, da je potrebna določena količina UV svetlobe, da dobimo popolnoma utrjeno kompozitno plombo. Prav tako je zanimiva primerjava FTIR spektrov neutrjenega in utrjenega kompozita, kjer lahko vidimo razliko v kemijski strukturi po utrjevanju.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Prenova kemijske učilnice
avtor: Irena Drole
V letu 2011 smo na osnovni šoli v Tolminu prenovili kemijsko učilnico. Pri prenovi smo nekatere osnovne elemente učilnice preoblikovali v učila in učne pripomočke, ki jih s pridom uporabljamo pri pouku kemije v osmem in devetem razredu.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Poletna šola kemijskih znanosti 2013
avtor: Andrej Godec
Poletna šola kemijskih znanosti 2013 je potekala od ponedeljka, 1. 7. 2013, do petka, 5. 7. 2013. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani smo gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so skozi delo v laboratorijih spoznavali različna področja kemije, biokemije in kemijskega inženirstva. Poletna šola kemijskih znanosti poteka ob sodelovanju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Naloge na 45. mednarodni kemijski olimpiadi 2013 v Moskvi
avtor: Andrej Godec
Na letošnji olimpiadi so Slovenijo zastopali Nejc Čeplak, Patrik Gubeljak, Samo Roškar (vsi II. gimnazija Maribor), in Matic Proj (gimnazija Škofja Loka).Spremljalasvajihmentorjadr.DarkoDolenc in dr. Andrej Godec, oba FKKT.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Priloga GO - v šoli in vrtcu
avtor: -
Človek je izgubil stik z naravo, kljub temu da je del narave, kompas kaže v napačno smer. Če želimo spremeniti svet oziroma družbo, moramo začeti pri najmlajših otrocih. Otroci so tisti, na katerih gradimo prihodnost. To neverjetno poslanstvo imamo vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih. S svojim vzgledom vzgajamo otroke in njihove starše. V našem vrtcu se zavedamo, da izkustveno učenje v predšolskem obdobju obrodi najboljše sadove.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vetrne elektrarne v Sloveniji danes in pogled v prihodnost
avtor: Andrej Kosmačin
Za letošnje leto je napovedan povečan obseg subvencij za vetrne elektrarne. Ta vir je namreč še skoraj povsem neizkoriščen, pred časom je začela delovati tudi prva vetrnica, načrtovanih pa je že več novih. Za male vetrne elektrarne do vključno 50 kW so razmere v Sloveniji primerne tako po naravnih danostih kot tudi po zakonodaji.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Zelene storitve ravnanja z odpadki
avtor: Vesna Tomše
Spremembe na področju odpadkovne zakonodaje vnašajo v slovenski prostor večjo preglednost in jasne zahteve, kako naj podjetja z odpadki ravnajo. Velikokrat pa se ustavi pri izvedbi. Zato smo v podjetju Interseroh razvili novo vejo dejavnosti, ki je namenjena izključno doseganju in preseganju zakonodajnih zahtev na področju odpadkov ter nadzor nad stroški.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Recikliranje plastičnih mas II.
avtor: Branko Družina
Glede na proizvodnjo plastike, ki vsako leto (zdaj preseže) količina 270 milijonov ton (to je 270. 000.000.000 kg), je vredno plastiko tudi reciklirati, saj se porabi za izdelavo plastičnih mas približno 6 % svetovne (ali več) proizvodnje nafte, v ozračje pa se sprosti kar 6 kg ogljikovega dioksida na kilogram plastike. To je izredno velika količina toplogrednih plinov in če proizvodnjo plastičnih mas, 270.000.000.000 kg, pomnožimo s 6 kg CO2 dobimo 1670.000.000.000 kilogramov CO2. Poleg energije, ki jo porabimo za izdelavo različnih plastičnih izdelkov, so to ogromne številke in veliko denarja. Plastične mase predstavljajo približno 20 % trdnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Trenutno se reciklira le okoli 3,5 % plastičnih mas, kar je zelo malo, v primerjavi s 34 % recikliranega papirja, 22 % stekla in 30 % kovin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Pedagoška delavnica Phila Smitha
Učiteljeva vloga v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj
avtor: Derrick Jensen
Je to samo standard? “.....dejstvo ostaja, če vi sodite moje delo, ali delo kogar koli drugega, z najbolj cenjenim standardom od vseh in z edinim standardom, ki je resnično pomemben, in to je zdravje planeta, je moje delo (ali delo kogarkoli drugega) popolni neuspeh.« Ker moje delo ni ustavilo morije. Niti delo kogar koli drugega. Mi je nismo niti upočasnili«. Neprijetno je razlagati, zakaj je edini standard, ki je resnično pomemben, v tem trenutku naša najmanjša težava. Zdravje planeta je edini standard, ki je pomemben, kajti brez živega planeta ni nič več pomembno, ker nič več ne obstaja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Naj uporabljene stvari zaživijo novo življenje v Centru ponovne uporabe
avtor: -
V Ljubljani se je odprl Center ponovne uporabe, kjer lahko po simboličnih cenah kupite še uporabne stvari za svoj dom.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.