Kemija v šoli in družbi
Trije poskusi J. L. Gay-Lussaca
avtor: Janez Strnad
Ime »gas« so menda izpeljali iz »kaosa«. Zares se plini razširijo v ves prostor, ki je na voljo. Vendar se vsi plini vedejo enotno. To je v času, ko se kemija še ni ločila od fizike, pripeljalo do temeljnih spoznanj. Zasluge za to si je s tremi vrstami poskusov pridobil JosephLouis GayLussac. Njegovi poskusi so odprli pot razumevanju atomske zgradbe snovi.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Plinska kromatografija in masna spektrometrija
avtor: Maša Islamčevič Razboršek
V današnjem času so kromatografske metode najpogosteje uporabljene tehnike za analizo in ločevanje kompleksnih zmesi različnih spojin. Uporabljajo se pri raziskavah in razvoju v kemiji, farmaciji, medicini in sorodnih vedah pri kontroli kakovosti surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, v okoljskih analizah itd. Lahko pa jih uporabimo tudi na preparativnem nivoju kot eno izmed tehnik v proizvodnem procesu, predvsem v farmacevtski industriji. Kromatografske tehnike omogočajo kvalitativno in kvantitativno ločevanje in določanje spojin v kompleksnih vzorcih. Pogosto se uporabljajo kot sklopljene tehnike, kjer gre navadno za kombinacijo kromatografskih in spektroskopskih metod, npr. plinska kromatografija z masno spektrometrijo (GCMS), tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LCMS), tekočinska kromatografija z diodnim detektorjem (LCDAD) itd. V prispevku smo predstavili sklopljeno tehniko plinske kromatografije z masno spektrometrijo (GCMS). Prispevek predstavlja teoretični uvod v obsežno in zanimivo temo o kromatografiji. O plinski kromatografiji in masni spektrometriji daje informacije, ki se lahko uporabljajo pri strokovnem in raziskovalnem delu na različnih naravoslovnih področjih, kot so kemija, farmacija in medicina.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Zeleni procesi s sub- in superkritičnimi fluidi
avtor: Mojca Škerget, Irena Pavlovič, Željko Knez
Superkritični fluidi veljajo za okolju prijazne medije, ki lahko nadomestijo organska topila v kemijskih in fizikalnih procesih. V prispevku so predstavljene lastnosti subin superkritičnih fluidov ter visokotlačni procesi in produkti na osnovi teh fluidov. Podrobneje so predstavljeni procesi, kot so ekstrakcija, mikronizacija in hidrotermične reakcije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Baker v tleh – res tako nedolžen, kot je videti?
avtor: Irena Kurajić
Baker je mikrohranilo za mikroorganizme, rastline, živali in človeka, če je prisoten v majhnih količinah. V tleh se veže na organsko snov, železove in manganove okside ter glinene minerale, zato se težko premešča po talnem profilu. Velike količine bakra najdemo zlasti v vinogradniških tleh zaradi uporabe bakrovih fungicidov. Z leti kmetijske rabe se baker kopiči v zgornjih plasteh tal, pri večjih količinah pa začne delovati toksično. Baker zmanjšuje število talnih bakterij, spreminja vrstno in številčno sestavo združbe talnih mikroorganizmov in zmanjšuje njihovo encimsko aktivnost. Na ta način posredno vpliva zlasti na kroženje ogljika in fosforja v tleh, upočasnita se mineralizacija in humifikacija organskih snovi ter se posledično zmanjša rodovitnost tal. Zaradi negativnih vplivov bakra na človeka in okolje je smiselno zmanjšati uporabo bakrovih pripravkov ob sočasni skrbi za vsaj 2 % organske snovi v tleh ter vzdrževanju pH tal nad 5,5. V takih pogojih je namreč večina bakra nedostopna in je negativni vpliv na organizme in okolje manjši.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kako izdelati načrt gospodarjenja z odpadki?
avtor: Monika Zornik
Praksa je pokazala, da je NGO koristen pripomoček za uvajanje načinov sodobnega ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Vključuje namreč potrebno opremo, naloge posameznih nosilcev ukrepov, zahteva pa tudi določitev možnih rešitev za posamezne vrste odpadkov, vključno z njihovim evidentiranjem in spremljanjem masnega toka odpadkov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Čista zmaga, trajnostni športni dogodki
avtor: Umanotera
V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, julija zaključujejo projekt »ČISTA ZMAGA − Trajnostni športni dogodki«, ki je potekal od začetka leta 2012. Namen projekta je prek športnih dogodkov doseči spremembe v delovanju posameznikov in organizacij ter tako prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Učinkovitost zeolitov pri odstranjevanju kromovih(VI) ionov iz modelnih vod
avtor: Marjana Simonič, Matjaž Kristl
Izcedne vode predstavljajo nevarnost za okolje, ker vsebujejo veliko organskih in anorganskih komponent ter težkih kovin. Namen prispevka je proučiti učinkovitost adsorpcije Cr(VI) na različne tipe zeolitov. Preučevali smo sintetične zeolite 4A (Silkem, Kidričevo) in 13 X (Petro Chemicals Limited, Indija) v modificirani in nemodificirani obliki ter naravni zeolit (NZ, Kosovo). Pripravili smo modelne raztopine kroma, opravili adsorpcijo in izmerili končne koncentracije kroma po adsorpciji pri različnih pogojih: pH raztopine, čas adsorpcije, modifikacija z železovim kloridom, NaCl in kombinacijo. Posneli smo rentgentske praškovne difraktograme uporabljenih zeolitov pred adsorpcijo in po njej. Ugotovili smo, da je najbolj učinkovit zeolit 13 X, modificiran s FeCl3 pri pH vrednosti 5. Pri navedenih pogojih smo odstranili do 99 % Cr(VI) iz modelnih raztopin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Priloga GO v šoli in vrtcu
avtor: -
Odpadki so posledica našega načina življenja. Njihovo nastajanje povzroča vse več izdelkov in krajša življenjska doba leteh. Vse več je odpadkov, ki niso podvrženi naravnemu procesu razpadanja. Zato je treba vzpostaviti sistem odgovornega ravnanja z odpadki, v katerega bomo vključili tako posameznike kot tiste, ki povzročajo odpadke. Razveseljivo je, da se odnos do odpadkov spreminja. Slednji niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na odlagališča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer z ločenim zbiranjem odpadkov na izvoru. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališčih bodo tako končali le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, saj je dolgoročni cilj EU, da do leta 2050 zmanjša količino končnih odpadkov za 50 %.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.