Kemija v šoli in družbi

Leto: 2013
Mesec: maj
Številka: 2

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Klorova(VII) kislina (HClO4) ni najmočnejša kislina

avtor: Franc Perdih

Neredko lahko naletimo na navedbo, da je klorova(VII) kislina (perklorova kislina, HClO4) najmočnejša kislina. Trditev je nastala verjetno zaradi želje po poudarku, da je klorova(VII) kislina močnejša od žveplove kisline (H2SO4) ali pa zaradi primerjave jakosti zgolj najbolj znanih kislin, kot so halogenovodikove kisline in osnovne oksidokisline klora, žvepla, dušika in fosforja. Močnejše od klorove(VII) kisline so namreč fluorosulfonska kislina (HSO3F) in trifluorometansulfonska kislina (CF3SO3H) ter druge kisline, ki sodijo med superkisline, s katerimi se je intenzivno ukvarjal George Olah, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1994. Na srednješolskem nivoju in na ravni prvega letnika univerzitetnega študija pa je še vedno smiselno poudariti, da je klorova(VII) kislina močnejša od žveplove kisline, in jo tako umestiti kot »eno izmed najmočnejših kislin«.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Ob stoti obletnici podelitve Nobelove nagrade za kemijo za Grignardovo reakcijo

avtor: Miha Tišler

V članku opisujemo okoliščine odkritja in uporabe organokovinskih spojin, v prvi vrsti Grignardovo reakcijo, za katero je prejel Victor Grignard Nobelovo nagrado za kemijo leta 1912. V nadaljevanju so opisane tudi nekatere pomembne organolitijeve, organocinkove in organobakrove spojine, njihova priprava in pretvorbe.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Računalniško modeliranje SN2 reakcije z metodo empirične valenčne vezi (EVB)

avtor: Miha Purg, Matej Repič, Janez Mavri

Molekularno modeliranje je hitro rastoče interdisciplinarno področje, kjer z uporabo računalnikov računamo lastnosti molekul in reakcij. Prišli smo v obdobje, ko so zapleteni kvantni izračuni časovno gledano smiselni tudi za navadne uporabnike brez superračunalnikov. V tem članku opisujemo modeliranje kinetike in termodinamike reakcije SN2 iz prvih principov in z metodo empirične valenčne vezi (EVB) [1]. Rezultate izračunov smo primerjali z eksperimentalnimi podatki in pokazali, da lahko ta pristop uporabimo tudi za modeliranje encimskih reakcij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Zeoliti – naravni zdravilci II.

avtor: Martina Perc Tratnjek, Branko Družina

Zeoliti imajo sposobnost adsorpcije molekul ustreznega prečnega premera (vloga molekularnih sit) ter za ionsko izmenjavo njihovih sestavnih kationov brez večjih sprememb njihove strukture. Izkoriščanje teh lastnosti je poudarjala uporaba zeolitov v številnih industrijskih in kmetijskih programih in še posebej v prehrani živali od sredine leta 1960.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Slovenija dvakrat srebrna na Evropski naravoslovni olimpijadi 2013

avtor: Matej Huš

Že sedmo leto zapored se je Slovenija udeležila Evropske naravoslovne olimpijade, kjer se vsako leto tekmovalci držav Evropske unije med seboj pomerijo v znanju in eksperimentalnih veščinah fizike, kemije in biologije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Energetska učinkovitost v prometu in električna vozila

avtor: Dejan Boštjančič

Promet je v svojem bistvu neprijazen do okolja. Povzroča številne probleme, kot so emisije CO2 ter predvsem onesnaženost zraka. V Sloveniji vsako leto zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10 umre več ljudi kot v prometnih nesrečah. Otroci so še posebej ogroženi. V Sloveniji smo zelo spremenili vzorce mobilnosti. Prebivalci so opustili javni prevoz in za svoje potrebe po mobilnosti uporabljajo večinoma osebno vozilo. Tako si za prihod na delo kot tudi pri ostalih opravkih prevoza ne znamo več predstavljati brez osebnega vozila. Negativne posledice spremenjenega obnašanja prenašamo tudi na otroke oziroma mladino, kjer smo starši postali taksisti svojih otrok. Tudi če stanujemo le ulico stran od šole, svojega otroka z osebnim vozilom pripeljemo v šolo, kar ima za posledico onesnaževanje zraka v bližini šol ter ustvarjanje prometnih 'zamaškov'. Nujno moramo poiskati alternativne oblike mobilnosti. Zaradi šibkega javnega prevoza se kot alternativa in dopolnitev letega ponujajo električna vozila, ki so na pragu tehnološkega in tržnega preboja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Recikliranje plastičnih mas I.

avtor: Branko Družina

Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu. Namen recikliranja je zmanjšanje trošenja potencialno uporabnih snovi, zmanjšanje porabe svežih surovin in energije ter preprečevanja onesnaženja zraka (s sežigom), vode in zemlje (divja odlaganja na odlagališčih).

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Okoljska celovitost in stabilnost tržnih emisijskih mehanizmov

avtor: Aleksandra Murks-Bašič

Ena izmed najpomembnejših lastnosti obstoječih in novih tržnih mehanizmov na področju zmanjševa nja emisij toplogrednih plinov je zagotavljanje okolj ske celovitosti in vzdrževanje trajnostne stabilnosti. Spremembe v pripadajočih politikah morajo omogo čiti posameznim državam nemoten prehod na trajno stna gospodarstva. Jedro vsakega tržnega mehaniz ma je zagotavljanje pravilnega cenovnega signala, ki spodbuja zmanjševanje emisij na stroškovno in okolj sko učinkovit način. Shema trgovanja z emisijami kot eden izmed najbolj razširjenih tržnih mehanizmov mora doseči takšno razvojno stopnjo, ki bo spodbujala učinkovite naložbe v nizkoogljične tehnologije.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Priloga GO

avtor: Jože Podgoršek

Prostor, v katerem živimo, je odraz našega delovanja in okoljske ozaveščenosti. In pri tem ne mislimo le na domače in poklicno okolje, temveč na okolje, ki nas obkroža in v katerem preživljamo tudi prostočasne aktivnosti. Zaradi tega je vsakdo izmed nas odgovoren, da razumno gospodari z okoljem, v katerega posega. Posegamo pa vse bolj v neokrnjene habitate, kot so gozdni habitati, pa naj bo to zaradi ekonomskega izkoriščanja, sprehoda ali izobraževanja – ogleda gozdne biodiverzitete. Zanimanje za divje živali, za izjemna drevesa in podobno nas sili, da gremo vse globlje v gozd proti divjini, pri tem pa pogosto za sabo puščamo nesprejemljive posledice in se obnašamo kot slabi gospodarji okolja. dejstvo, da vse več ljudi prosti čas preživlja v naravnem okolju, pri čemer se želi še izobraževati (aktivne počitnice), naravovarstvenike navdaja z zaskrbljenostjo za okolje. Zato je treba poiskati drugačne rešitve in ideje, kako aktivno gibanje v naravnem okolju približati širši javnosti brez nevarnosti za degradacijo okolja in biodiverzitete. In ena od rešitev je zagotovo ograjeno goji šče divjih živali v njihovem naravnem okolju, ali obora, kot to strokovno imenujemo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.