Kemija v šoli in družbi
Nobelova nagrada za kemijo 2010
avtor: Darko Dolenc
Nobelova nagrada za kemijo je po petih letih spet podeljena raziskovalcem s področja organske kemije (leta 2005 so nagrado dobili trije znanstveniki za odkritja in razvoj katalizatorjev za metatezo alkenov). Dva od njih prihajata iz ZDA, to sta Richard F. Heck (Univerza Delaware, Newark, Delaware) in Eiichi Negishi (Univerza Purdue, West Lafayette, Indiana). Tretji znanstvenik je Akira Suzuki z Japonske (Univerza Hokkaido, Sapporo). Kot piše v obrazložitvi švedske kraljeve akademije znanosti so dobili nagrado za »spajanja, katalizirana s paladijem, v organski sintezi«. Izraz spajanje (angl. coupling) navadno uporabljamo za reakcije, pri katerih nastane vez ogljikogljik. Veliko organskih spojin, predvsem biološko pomembnih, ima molekule, zgrajene iz velikega števila ogljikovih atomov, povezanih v verige in obroče. Take molekule navadno nastanejo, tako v naravi, kot v laboratorijih in industrijskih reaktorjih, z združevanjem manjših molekul, pri čemer se tvorijo vezi ogljikogljik.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Z računalnikom do vpogleda v evolucijo proteinskih vezavnih mest
avtor: Janez Konc in Dušanka Janežic
Predstavili bomo računalniško metodo za lokalno primerjavo proteinskih struktur in njeno uporabo za odkrivanje vezavnih mest na proteinih.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Aditivi v prehrani
avtor: Sabina Kavčič, Željko Knez, Maja Habulin
V živilstvu se povečuje uporaba aditivov, tako imenovanih E-jev. Živilska industrija namreč v konkurenčnem boju za tržni delež pošilja na trg nove in nove izdelke, ki poskušajo pridobiti naklonjenost kupcev s svojo rahlostjo, drugačnim okusom, lepšimi barvami. Vse te lastnosti proizvajalci v izdatni meri dosežejo s pomočjo aditivov. Uporaba aditivov ne sme biti nevarna za zdravje, dodajanje aditivov pa ne sme zakriti kakovosti izdelka ali zavajati potrošnikov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Rastlinam dostopni fosfor in kalij v tleh: določitev z AL-metodo
avtor: Janja Kristl, Matjaž Kristl
Naravne rezerve rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh so omejene in letni odvzemi s pridelki kmetijskih rastlin siromašijo njune zaloge v tleh. Odvzeta hranila vračamo v tla z mineralnimi ali organskimi gnojili. V prispevku so predstavljene različne metode (AL, CAL, DL in Mehlich3) za določitev rastlinam dostopnega fosforja in kalija v tleh.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Odstranjevanje alifatskih in aromatskih onesnažil iz odpadnih vod s procesom katalitske mokre oksidacije
avtor: Albin Pintar, Tatjana Tišler, Jurka Batista
Katalitska mokra oksidacija (CWAO) predstavlja obetavno metodo za učinkovito odstranjevanje toksičnih in biološko težko razgradljivih organskih onesnažil iz industrijskih odpadnih voda. V tem delu smo preučevali učinkovitost Ru/TiO2 katalizatorjev za oksidacijo vodnih raztopin mravljinčne kisline, ocetne kisline in fenola v kontinuirnem, trifaznem kapalnem reaktorju. Oksidacijski poskusi so bili izvedeni pri T=328523 K in tlakih do 50 bar. Popolna oksidacija mravljinčne kisline je bila dosežena pri milih obratovalnih pogojih (383 K); pri tem nismo opazili deaktivacijskih procesov, ki bi jih lahko pripisali raztapljanju aktivne faze rutenija. Katalitska oksidacija ocetne kisline je močno odvisna od strukture katalizatorja; največjo aktivnost smo izmerili ob začetku oksidacijskega procesa, ko se je faza rutenija na površini katalizatorja nahajala v kovinskem stanju. Sintetizirani Ru/TiO2 katalizatorji omogočajo popolno oksidacijo fenola in doseganje konverzij skupnega organskega ogljika (TOC), višjih od 99 % pri temperaturah nad 483 K. Pri teh pogojih se na površini katalizatorja akumulirajo zanemarljive množine ogljika (< 0,1 %). V prisotnosti Ru/TiO2 katalizatorjev v CWAO procesu se je strupenost tretiranih modelnih raztopin na vodne bolhe Daphnia magna in bakterije Vibrio fischeri bistveno znižala v primerjavi z napajalnimi raztopinami. Vendar pa so kljub temu vzorci večinoma bolj strupeni, kot bi lahko na to sklepali na podlagi zmanjšanja koncentracij skupnega organskega ogljika.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Loschmidt in molekule
avtor: Janez Strnad
Josef Loschmidt je prispeval k razvoju kemije in fizike. Uvedel je strukturne formule, prvi resno izračunal velikost molekul in meril difuzijske konstante plinov. Zapis se dotakne še imen naravoslovnih odkritij in količin.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Tri bronaste medalje na kemijski olimpiadi v deželi vzhajajočega sonca
avtor: Andrej Godec
Letošnja 42. kemijska olimpiada je potekala od 19. 7. do 28. 7. 2010 v Tokyju na Japonskem (http://www. icho2010.org/en/home.html). Gostili sta nas Univerza v Tokyju, kjer je potekalo tekmovanje iz teoretične kemije, in Univerza Waseda, kjer je potekal praktični del tekmovanja. Predsedujoči olimpiade je bil Nobelov nagrajenec za kemijo 2001, profesor Ryoji Noyori.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.