Kemija v šoli in družbi
Zeleni fluorescirajoči protein: za meduze in za človeka Nobelova nagrada za kemijo 2008
avtor: Marko Dolinar
Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo so dobili Osamu Šimomura, Martin Chalfie in Roger Tsien za raziskave zelenega flourescirajočega proteina (GFP) iz meduze vrste Aequorea victoria. Več kot trideset let je minilo od izo- lacije GFP do njegove uporabe v celični biologiji za označevanje proteinov. Na ravni DNK je mogoče zapis za GFP povezati z zapisom za katerikoli drug protein in ga izraziti v celici – kjer zaznamo zeleno fluorescenco, vemo, da je prisoten tudi protein, ki ga preučujemo. V zadnjem desetletju so biokemiki in molekularni biologi odkrili in izpopol- nili še na desetine novih fluorescirajočih proteinov, ki jih s pridom uporabljajo za označevanje sicer brezbarvnih proteinskih molekul v živih celicah. Lahko rečemo, da je odkritje GFP temeljito spremenilo raziskovanje celičnih procesov. Fluorescirajoči proteini so postali osnovno orodje celične biologije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Embalaža in skladiščenje vode
avtor: Marjana Simonič
V prispevku smo opisali, kaj se dogaja z vodo med shranjevanjem. Namen prispevka je bil predstaviti načine em- baliranja in skladiščenja vode. Potrebno je izbrati tak način, da se ne spremeni kakovost in sestava vode. V sestavku smo obravnavali glavne dejavnike, ki vplivajo na kakovost vode.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Funkcionalni polimeri v biomedicini
avtor: Irena Pulko, Peter Krajnc
Z besedo funkcionalni polimer običajno opisujemo polimerni material, ki je kemijsko in velikokrat tudi morfološko prirejen željeni funkciji. To pomeni, da so fizikalne in kemijske lastnosti polimernega materiala prirejene specifični uporabi in so rezultat njegovega kemizma in morfologije. Čeprav so funkcionalni polimeri v zgodovini velikokrat nastali po naključju, pa ponavadi za večino sintetičnih funkcionalnih polimerov stoji ogromno laboratorijskih razi- skav. Vedno bolj specifične uporabe zahtevajo od različnih materialov vedno bolj natančno definirane lastnosti, npr. kemično ali termično odpornost, selektivno permeabilnost, določene mehanske ali električne lastnosti ipd. Načrto- vanje priprave funkcionalnih polimerov se začne z ustreznim kemizmom osnovnega monomera, nadaljuje s primerno polimerizacijo ter dodatki, ki lahko bistveno spremenijo lastnosti končnega polimera. Na mehanske lastnosti pa lahko bistveno vpliva tudi morfološka oblika in obdelava končnega materiala. Članek obravnava nekaj področij uporabe funkcionalnih polimerov za biomedicinske namene kot ilustracijo zelo širokega področja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Koencim Q10 v življenju, naravi in izdelkih
avtor: Janko Žmitek, Igor Pravst
V članku je prikazan pomen koencima Q10 za življenje, pomen uporabe eksogenih virov in njegove vsebnosti v živilih, strategije povečevanja njegove biorazpoložljivosti s poudarkom na vodotopnih oblikah ter uporabi posebne vodotopne oblike Q10Vital v prehranskih dopolnilih in funkcionalni hrani.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Alkimija in iatrokemija
avtor: Peter Rodič, Anja Sirk, Smiljan Slukan, Katarina Vrhovec in Saša A. Glažar
Iz arabskih besedil 12. stoletja izhaja beseda al-kimiya, ki je bila v latinščino prevedena kot alchimia. Alkimija sega od njenih začetkov, povezanih z mistiko, do uporabe tehtnice pri kemičnih poskusih v začetku 18. stoletja. Za- četki segajo na vzhod, natančneje v Indijo (4000 pr. n. št.). Od tam se je alkimija prenesla na Kitajsko, Aleksandrijo, arabske dežele in v 12. stoletju v Evropo. V Evropi se je alkimija razvijala do 18. stoletja. Alkimisti so želeli odkriti snov, s katero bi spreminjali nežlahtne kovine v čisto zlato in pripraviti napoj ali eliksir življenja, ki bi ozdravil vse bolezni in zagotovil večno življenje. Poleg tega pa so alkimisti razvili vrsto dejavnosti, povezanih s kemijo, od mešanja, segrevanja, ločevanja, destilacije snovni in drugih postopkov ter ob tem razvili osnoven inventar za delo v kemijskem laboratoriju. Akimisti so izvajali poskuse, ugotavljali spremembe, jih beležili ter analizirali. Alkimija se ni razvila v kemijo, temveč je kemija nastala na osnovi izkušenj alkimistov. Po virih sta poznana dva slovenska alkimista Barbara Celjska in Janez Friderik Rain. Pri prehodu srednjega veka v renesanso so začeli alkimijo po- vezovati z medicino. Razvila se je iatrokemija oziroma medicinska kemija, ki je zaznamovala obdobje od 16. do 17.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Evropska šola o znanosti materialov v Sloveniji
avtor: Janez Dolinšek
Leta 2005 je bila v okviru evropske znanstvene mreže odličnosti Complex Metallic Alloys (CMA) ustanovljena stalna Evropska šola o znanosti materialov (kratko: Evrošola). Osnovni cilj Evrošole je razširjanje znanja o novih materialih med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti kemije, fizike in metalurgije v obliki klasičnih predavanj. Sedež Evrošole je na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani (spletni naslov http://euroschool-cma.ijs.si), šola pa poteka vsako leto v Sloveniji. Za udeležbo na Evrošoli in uspešno končan študijski program, ki se preverja z elektronskim izpitom, Univerza v Ljubljani podeljuje 3 ECTS kreditne točke, ki jih študentje uveljavljajo na svojih Univerzah v državah EU v okviru doktorskega študija. Doslej so bile izvedene tri Evrošole (1. Evrošola 2006 z naslovom Phase Transformations in Metals and Alloys, 2. Evrošola 2007 z naslovom Properties and Application of Complex Metallic Alloys in 3. Evrošola 2008 z naslovom Complex Metallic Alloys: Surfaces and Coatings). Četrta Evrošola z naslo- vom Mechanical Properties of Complex Metallic Alloys je že napovedana za maj 2009. Udeleženci (predavatelji in študentje) doslej izvedenih Evrošol so prišli iz evropskih držav ter Japonske, Kitajske, Koreje, Indije, Kanade in ZDA.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Primeri izpitnih vprašanj iz kemije na višji ravni v programu mednarodne mature
avtor: Tončka Požek-Novak
Izpitne naloge in rešitve.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Priloga: Tekmovanje iz kemije za Preglova priznanja in Preglove plakete 2008
avtor: Marija Osredkar
42. srečanje osnovnošolskih in srednješolskih kemikov, ki ga vsako leto organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije - sekcija za kemijo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (Pedagoška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Naravoslovnotehniška fakulteta) je zaključeno. Osnovnošolci so letos tekmovali na šolskem tekmovanju za bronasto Preglovo priznanje iz znanja kemije, na državnem tekmovanju pa za srebrno in zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije.Srednješolci so na državnem tekmovanju tekmovali za Preglove plakete iz znanja kemije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.