Kemija v šoli in družbi
Prilagajanje na podnebne spremembe II.
avtor: Tanja Cegnar
Šele poleti 2007 smo v Evropski uniji dobili prvi skupni dokument o prilagajanju na pod ne b ne spremembe, to je tako imenovana Zelena knjiga o prilagajanju. Ta knjiga je neobvezujoča, vendar je pod la ga za široko razpravo in celo vrsto posvetovalnih delavnic na to temo. Priznati je potrebno, da je dokument vzpodbudil zanimanje za prilagajanje, vendar tudi v njem ne moremo mimo šir ših svetovnih problemov in blaženja podnebnih sprememb.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Temna snov in temna energija
avtor: Janez Strnad
Snov v vesolju sestavljajo 4 odstotki navadne snovi, 22 odstotkov temne snovi in 74 odstotkov snovi, ki ustreza temni energiji. Podatki v okviru standardnega modela vesolja so dokaj natančni, model pa – kot vsak drug model – še ne da dokončnega opisa. Po teh podatkih današnja fizika in kemija zajameta samo 4 odstotke snovi v vesolju. Zgradbe preostalih 96 odstotkov ne poznamo. Kako so astrofiziki prišli do tega spoznanja?
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ionske tekočine
avtor: Muzafera Paljevac, Željko Knez, Maja Habulin
V prispevku so predstavljene ionske tekočine, ki se lahko uporabljajo tudi kot medij za encimsko katalizirane reakcije. Opisani so pomen ionskih tekočin za encimske reakcije, zgodovinski pregled, zgradba in fizikalno-kemijske lastnosti ionskih tekočin ter njihova uporaba v biotehnologiji, kemiji, kemijskem in elektrokemijskem inženirstvu. Ključne besede: ionske tekočine, organske soli, topila.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Polonij 210 – “mikro” ubijalec
avtor: Bogdan Pucelj
V novembru 2006 je za posledicami zaužitja redkega radioaktivnega izotopa Po-210 v londonski bolnišnici umrl nekdanji ruski agent Aleksander Litvinenko. Predstavljamo osnovne lastnosti tega izotopa, njegovo pridobivanje in uporabo. Povzete so osnovne lastnosti virov ionizirajočega sevanja in njihovi biološki učinki. Podrobneje je predstavljena metodologija ocenjevanja doz zaradi vnosa Po-210 v organizem z ingestijo. Ocene kažejo, da je smrtonosna že milijoninka grama Po-210.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uvajanje elektronske table v pouk kemije
avtor: Rafaela Kožlakar, Bernarda Trstenjak
Razvoj IKT tehnologije nas sili k spremljanju novosti na tem področju in k njihovemu smiselnemu uvajanju le-teh v izobraževalne procese. Kemija kot naravoslovni predmet potrebuje za razvijanje različnih učenčevih kompetenc in boljše razumevanje kemijskih pojmov zavzeto vključevanje učencev. Elektronska tabla, ki se pojavlja v slovenskem prostoru kot novost, nam to omogoča. V prispevku je opisano uvajanje elektronske table pri pouku kemije v srednji šoli s pomočjo inovacijskega projekta z naslovom Elektronska tabla kot pripomoček pri nazornejši razlagi kemije. Predstavljene so prednosti uporabe elektronske table in težave pri delu z njo. Dosedanje izkušnje so prikazane v obliki sheme.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Ali se raven C vitamina v limonovem soku spreminja s časom in temperaturo hranjenja?
avtor: Rozika Demšar, Zala Peternelj
V najinem projektnem delu sva proučevali spreminjanje ravni C vitamina med hranjenjem limoninega soka na štirih različnih mestih, ki se med seboj temperaturno precej razlikujejo (-15oC, 9oC, 19oC in 33oC ), temperatura pa je bila na vsakem mestu tekom eksperimenta stalna - to je bil tudi ključen pogoj za eksperiment. Preverili sva, kje je najprimerneje hraniti limonov sok, da bo C vitamin najdlje obstojen. Eksperiment sva izvajali en mesec, enkrat tedensko pa sva preverili vsebnost vitamina. Vzporedno sva izvajali eksperiment, v katerem sva ugotavljali, če je C vitamin bolj obstojen v iztisnjenem soku ali celi limoni. Sok sva hranili na mestih, kjer hranimo živila tudi doma (zamrzovalnik, hladilnik, sobna temperatura in radiator), zato so rezultati, ki sva jih pri tem dobili, zelo uporabni tudi pri vsakodnevnem shranjevanju naravnih sadnih sokov. Najino projektno delo je mogoče preoblikovati tudi za delo v šoli, pri čemer bi lahko uro izvedli kot blok uro z dolgotrajnimi eksperimenti, pri tem pa bi se povezovale vsebine predmetov biologije, kemije in fizike. Tako bi prišlo do zanimivega medpredmetnega sodelovanja, ki ga zelo primanjkuje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Mag. ALENKA GABRIČ
in memoriam
avtor: Ela Teran, dr. Mirko Bizjak, Dragica Posega
Alenka Gabrič se je rodila leta 1961 v Ljubljani.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.