Kemija v šoli in družbi
Soodvisnost med naravoslovno pismenostjo učencev in splošnim bralnim razumevanjem besedil
avtor: Polona Koncilja
Namen raziskave je dolociti soodvisnost med splošnim bralnim razumevanjem ucencev in njihovim
razumevanjem besedila s kemijsko vsebino ter prouciti vpliv predznanja kemije in sloga pisanja na razumevanje besedila s kemijsko vsebino. V uvodnem delu so predstavljeni cilji raziskave ter pojmi branje, bralno razumevanje in pismenost. Podana je definicija naravoslovne pismenosti. Eksperiment predstavlja preizkus nakljucno izbranih štirinajstletnikov, ki so v casu preizkusa obiskovali osmi razred osemletne osnovne šole. Besedilo s kemijsko vsebino predstavlja poljudnoznanstveni clanek, pripravljen na dva nacina; izvirno besedilo in predelano besedilo, upoštevajoc pravila boljšega razumevanja besedil. Rezultati preizkusa kažejo, da na razumevanje besedil s kemijsko vsebino vpliva vec dejavnikov. Dokazana je soodvisnost med splošnim bralnim razumevanjem ucencev in razumevanjem besedila s kemijsko vsebino in soodvisnost med predznanjem kemije in razumevanjem besedila s kemijsko vsebino. Statisticno potrjeni so boljši dosežki ucencev, ki so prebrali predelano besedilo. Vpliv priljubljenosti branja na razumevanje besedila s kemijsko vsebino je statisticno potrjen pri ucencih, ki so prebrali predelano besedilo s kemijsko vsebino. Ugotovljeno je, da spol in izobrazba staršev ne vplivata na razumevanje besedil s kemijsko vsebino.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Vloga silicija v zgodbi o Avogadrovi konstanti in kilogramu
avtor: Monika Inkret, Nineta Majcen
Osnovne merske enote SI sistema so definirane preko fizikalno kemijskih konstant z ustrezno majhno merilno negotovostjo, le kilogram, osnovna merska enota za maso, je še vedno definiran z maso kovinskega predmeta (zlitina 90% platine in 10% iridija), ki ga hranijo na BIPM-u (Bureau International des Poids et Mesures) v Scvres-u v Franciji. Negotovost v masi tega predmeta se povecuje zaradi sprememb atmosfere, uporabe pri periodicnih overitvah nacionalnih prototipov kilograma ter kot posledica cišcenja in je trenutno enaka 5·10-8 kg. V prihodnosti želijo kilogram definirati z maso atomov, kar zahteva štetje atomov in merjenje mase. Konstanta, imenovana po italijanskem fiziku Amedeu Avogadru, predstavlja povezavo med številom atomov in njihovo maso. Kemiki so si v okviru “Avogadrovega projekta” zadali nalogo, dolociti Avogadrovo konstanto z merilno negotovostjo enako ali manjšo od 5·10-8 mol-1. V ta namen je bila izbrana posebna metoda, ki se imenuje X-Ray Crystal Molar Mass Method (XRCDMM method). Pri tej metodi se uporablja popolni silicijev monokristal, pri katerem se meri medmrežna razdalja (a0), gostota kristala (r) in molska masa silicija (M) ter na osnovi meritev izracuna Avogadrova konstanta. V primeru uspešne dolocitve Avogadrove konstante z dovolj majhno merilno negotovostjo, se bo definicija kilograma spremenila iz ‘masa prototipa’ v ‘masa NA/0,012 atomov ogljikovega izotopa 12C’.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Primerjava analiznih metod določevanja reducirajočih sladkorjev in pepela v vinu
avtor: T. Košmerl, D. Bavčar
V našem delu smo zbrali uradne in hitre metode za dolocanje reducirajocih sladkorjev in pepela ter izvedli primerjavo med uradno in hitro metodo v 20 vzorcih slovenskih vin. Pri dolocanju reducirajocih sladkorjev so bili rezultati, dobljeni s hitro metodo (po Rebeleinu), vecji od rezultatov uradne evropske metode. Najboljše ujemanje smo dolocili v belih suhih in polsuhih vinih (odstopanja do 0,3 g/L), za vsa ostala vina je bila razlika vecja. Rezultati meritev pepela s hitro (merjenje prevodnosti) in uradno metodo (sežig v peci) so se razlikovali nad dopustno mejo. Med metodama smo dolocil razlike od + 10 % do - 19 %, kot problematicna so se izkazala predvsem rdeca vina.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uganke pri pouku kemije - kemijska abeceda
avtor: Dejan Klančičar
Razvijanje in uvajanje novih alternativnih nacinov za doseganje ucnih ciljev, bi morala biti ena od
prioritetnih nalog sodobnega ucitelja. Namen teh metod je, da dijaki preidejo od pasivnega sprejemanja ucnih vsebin, ki jim jih podaja ucitelj, k aktivnemu sodelovanju pri usvajanju novih znanj. Izkušnje pedagoške prakse potrjujejo visoko raven motiviranosti dijakov pri takšnih aktivnostih in vecjo mero doseganja ucnih ciljev, kot pri klasicnem nacinu poucevanja. Tudi za dijake neprivlacno mehanicno ucenje simbolov kemijskih elementov, lahko olajšamo in naredimo privlacnejše z uporabo inovativnih ucnih pristopov. Ena od takšnih aktivnosti je uporaba »kemijske abecede.« Osnovna ideja te metode je, da dijaki s pomocjo simbolov kemijskih elementov zapisujejo besede in stavke in ob tem utrjujejo svoje znanje.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Mednarodni naravoslovni tabor Menata
avtor: Helena Kregar
Dijaki in profesorji naravoslovnih predmetov Gimnazije Jožeta Plecnika Ljubljana smo se v šolskem letu 2003/04 vkljucili v evropski izobraževani projekt Comenius 1, ki deluje v okviru programa Sokrates.
V zacetku šolskega leta smo kot organizatorji projektnega sestanka pripravili enotedenski mednarodni naravoslovni tabor MENATA. Tabor je potekal v Ljubljani in v Pliskavici na Krasu. Predmet letošnjega projekta je bila voda kot življenjski prostor.
Tabor je imel dva temeljna cilja: raziskovalnega in sodelovalnega. V okviru raziskovalnega smo
interdisciplinarno obdelali nekaj vodnih virov, se ucili terenskih raziskovalnih tehnik, zbrali rezultate meritev ter jih predstavili na spletni strani tabora in na zakljucni prireditvi. Sodelovalni cilj smo dosegli z mednarodno in šolsko mešanimi skupinami dijakov, ki so se v skupnosti ucili sodelovanja pri izvajanju dolocenih nalog.
S taborom smo uresnicili osnovne cilje in ideje programa SOKRATES in COMENIUS: sodelovati,
komunicirati, širiti idejo življenja v skupnem evropskem prostoru in v njem odkrivati lepoto ter bogastvo narave in cloveka.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemijska in fizikalna merjenja v srednji šoli
Evropski projekt: Leonardo de Vinci
avtor: Tomaž Ogrin, Jelka Sodja Božič, Helena Prevc
Kemiki vedno vec pa tudi vedno bolj natancno merimo. Kupci proizvodov živilske, farmacevtske, kemijske, kozmeticne in drugih industrij ali obrti želijo in morajo biti obvešceni ne le, katere sestavine so na primer v sadnem soku, kremi za obraz, pasji hrani, zobni pasti, pitni vodi, belilnem sredstvu, ampak tudi koliko dolocene snovi je v izdelku. Tovrstne podatke povezujemo s kvaliteto izdelka, z zdravstveno primernostjo, uporabnostjo za dolocen namen in podobno. Še bolj pomembno je za proizvajalca, da zna izmeriti sestavine.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Marketing v programu kemijski tehnik
avtor: Zvonka Krištof
Namen clanka je opozoriti, da teoreticna marketinška spoznanja, prenesena iz profitnih organizacij v neprofitne, veljajo tudi za šole, ki morajo zaradi razlicnih vzrokov delovati marketinško ter se vedno bolj odzivati na želje in potrebe uporabnikov.
Clanek predstavlja poskus prenašanja marketinških spoznanj v šole, kar je povezano z razlicnimi
dejavnostmi. Ponazarja, kako z uporabo razlicnih promocijskih tehnik oz. dogodkov pridobivamo dijake za poklic kemijski tehnik, obenem pa prispevamo k izboljšanju izobraževalnega dela, uresnicevanju vizije in poslanstva ter k doseganju zastavljenih ciljev šole.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Obletnice v letu 2005
avtor: Franc Perdih
Obletnice
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Nova evropska kemijska zakonodaja REACH
avtor: Karmen Kranjc
Slabe izkušnje, ki smo jih prebivalci zemeljske oble pridobili s “kemijskimi presenecenji”, kot so bili npr. DDT, PCB-ji, azbest itd., so poleg vedno vecjega zavedanja, da je clovek le sestavni del narave in da je naravo potrebno cim bolj neokrnjeno ponuditi v “uporabo” tudi nadaljnjim rodovom, v zadnjih desetletjih pripeljale do svežega pristopa k zašciti pred negativnimi vplivi kemikalij.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.