Kemija v šoli in družbi
Uporaba različnih teorij pri razlagi kislinsko baznih reakcij
avtor: Vesna Pahor
Pod vodstvom dr. Johna Oversbyja (Institute of Education, The University of Reading, UK) je potekalo delo projektne skupine, ki se je ukvarjala z raziskavo o uporabi različnih znanstvenih modelov pri razlagi naravoslovnih pojmov fizike (Joan Borg Marks, Junior College, Malta; lastnosti kovin) in kemije (Vesna Pahor, Gimnazija Šentvid, Ljubljana). Dijaki 2. letnika Gimnazije Šentvid (N = 31) so sodelovali v manjši pilotski raziskavi (april/ maj, 2005), v kateri smo želeli ugotoviti število in ustreznost različnih teorij oz. modelov, ki so jih uporabili pri razlagi reakcije med kislino in bazo. Ugotovili smo, da so dijaki uporabili večinoma enega ali največ dva modela, s poudarkom na Bronsted-Lowryjevi teoriji, ki smo jo predstavili pri pouku v skladu z učnim načrtom. Približno
polovica razlag je bila ustreznih, pri čemer je bila uporaba različnih modelov bolj naključna. Podobne ugotovitve je pri izvedbi identične naloge s svojimi študenti potrdil tudi dr. John Oversby. V prihodnje bi bilo dobro proučiti nekaj vprašanj o uporabi večmodelnega učenja pri pouku kemije in njegovi učinkovitosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Detergenti in površinska napetost
avtor: Maja Arzenšek, Lea Glažar, Darko Dolenc
V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti zgradbe molekul površinsko aktivnih snovi in njihove lastnosti. Opisani so poskusi, s katerimi ponazorimo lastnosti in obnašanje teh snovi, predvsem vpliv na površinsko napetost vode ter nastanek in stabilizacijo emulzije. Poskusi so primerni za prikaz v šoli, saj so izvedbeno enostavni, nazorni in zanimivi.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Uvajanje e-izobraževanja v študijskem procesu
avtor: Majda Kranjc
V prispevku so prikazane osnovne značilnosti e-izobraževanja ter v grobih obrisih programsko okolje – portal za tak način izobraževanja, kakršnega imajo na voljo članice Univerze v Mariboru. Podane so možnosti uporabe portala, ki jih ima predavatelj za svoje predmete, posebej je poudarjena uporaba s strani študentov. Portal je testirala skupina študentov tretjega letnika visokostrokovnega programa FKKT Maribor pri predmetu Sinteza procesov. V izpolnjenem vprašalniku je izrazila svoje mnenje o e-izobraževanju in portalu. Menili so, da je najbolj primerna kombinacija predavanj in e-izobraževanja, saj tako bolj svobodno razpolagajo s časom za študij. Čeprav takšnega načina dela do sedaj niso poznali, se jim zdi primerno, da se uvede v prihodnosti.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Aluminij – zakaj ga je v živih organizmih tako malo?
avtor: Janez Ščančar
Aluminij v živih organizmih zaradi svojih kemijskih lastnosti ni razširjen. Po kemijskih lastnostih je podoben dvovalentnima magneziju in kalciju ter trivalentnima kromu in železu. Zaradi svoje kislosti se močno veže z ligandi, ki so donorji kisika. Njegova velika reaktivnost je za žive celice nevarna, zato v evolucijskem razvoju živih bitij aluminij ni bil izbran kot esencialni kemijski element, čeprav je v okolju zelo pogost. V prispevku bomo z opisom kemije aluminija v vodnih raztopinah podrobneje opisali, zakaj ga je v bioloških sistemih tako malo.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Radikali v našem okolju
avtor: Slavko Pečar
V članku so opisane temeljne lastnosti radikalov, njihovo nastajanje, kemična reaktivnost, radikalske reakcije in paramagnetizem. Opisali smo osnove elektronske paramagnetne resonance (EPR), spinskega označevanja in uporabo spinskih lovilcev za proučevanje kratkoživih radikalov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemijska križanka
avtor: Dejan Klančičar
Križanka je danes najbolj priljubljena vrsta uganke, saj jo srečujemo v skoraj v vsakem časopisu ali reviji. Od leta 1913, ko je bila v ameriškem časopisu objavljena prva križanka, se je hitro razširila po celem svetu in si pridobila mnogo ljubiteljev. Danes poznamo že več kot 100 vrst križank. Križanka si je utrla pot tudi v šolsko literaturo. Prav uporabi križanke in njej podobnih ugank pri pouku kemije je namenjen ta članek, v katerem avtor prvič predstavlja tudi novo obliko križanke, ki jo je razvil sam in je namenjena predvsem pouku kemije.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.