Kemija v šoli in družbi

Leto: 2003
Mesec: december
Številka: 4

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Rentgenski praškovni difraktometer - prstni odtis trdne snovi

avtor: Anton Meden

Članek ni več dosegljiv.


Korozija kovin

avtor: Regina Fuchs-Godec

Članek ni več dosegljiv.


Določanje krivulj topnosti in prenasičenja

avtor: Miran Hvalec, Andreja Goršek

Trdne delce običajno pridobivamo s kristalizacijo iz raztopin, sledijo filtracija, izpiranje in sušenje. Potek kristalizacije lahko nadzorujemo z zvezo med topnostjo in prenasičenostjo. Prenasičenost, ki je dosežena z ohlajanjem, uparjanjem ali spremembo topila, vpliva na nastajanje kristalnih jeder in rast kristalov. Zato je za optimiranje procesa kristalizacije potrebno poznavanje topnosti in prenasičenja. V prispevku opisujemo postopek natančnega določanja topnostnih krivulj z uporabo avtomatiziranega laboratorijskega reaktorja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Je voda v vašem živilu aktivna

avtor: Helena Abramovič

Voda je v večini živil najbolj zastopana komponenta. Prisotnost vode v živilu vpliva na tehnološki postopek in pogoje shranjevanja. Kvaliteta in s tem sprejemljivost živila sta močno odvisni prav od vsebnosti vode. Vendar ni pomembna zgolj vsebnost vode v živilu, pač pa je odločilnega pomena to, kako je voda »razpoložljiva« za interakcije z ostalimi komponentami živila. Parameter, s katerim ovrednotimo razpoložljivost vode v živilu, je aktivnost vode. Voda je v živilu prisotna v različnih stanjih, ki jih opišemo kot: bližnja voda, voda v večplastnem sloju, zamrežena voda, prosta voda.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Ajda pa znova zori

avtor: L.Perharič,B.Družina,A.Perc

Članek ni več dosegljiv.


Hermann Staudinger - pionir makromolekularne kemije

avtor: Franc Perdih

Nekateri dosežki znanosti, pa naj so stari že sto let, so še vedno nerazumljivi današnjemu človeku, nekateri pa se nam zdijo tako samoumevni, da si mislimo, da so znani že od nekdaj. Eden takih primerov je gotovo struktura polimerov. Človeštvo že vse od svojih prvih dni s pridom uporablja naravne snovi, med njimi tudi biopolimere, predvsem celulozo, lignin, škrob in proteine, medtem ko se je industrija plastičnih mas pričela leta 1868 s celulojdom (pridobljen z nitriranjem celuloze) in se nadalje širila še z odkritjem bakelita leta 1907. Kmalu je industrija plastik postala pomembna veja, plastike pa vsakodnevni spremljevalec sodobnega človeka. Danes nam je povsem samoumevno, da so te snovi makromolekule, to je s kovalentnimi vezmi povezani monomeri, ki tvorijo verige.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Giovanni Antonio Scopoli

avtor: -

Novo razdobje za razvoj naravoslovnih ved v avstro-ogrskih deželah šteje od leta 1740 dalje, ko se je mlada cesarica Marija Terezija obdala s skupino strokovnjakov različnih področij. Med njimi je bil tudi nizozemski naravoslovec Gerard baron Van Swieten, najuglednejši učenec slovitega naravoslovca Hermanna Beerhave, ki se je ukvarjal z botaniko, kemijo in zdravilstvom. Med drugimi deli je leta 1724 napisal knjigo Elementa Chemiae. Svojega učenca barona Van Swietena je poslal na željo avstrijske vladarice na Dunaj, kjer je organiziral poučevanje naravoslovja in medicine na univerzi na Dunaju. Pri tem si je med mladimi strokovnjaki širom po Evropi poiskal sodelavce in tako začrtal raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vodni in ionski kanali pri celičnih membranah

avtor: Ivan Leban

Kemija je ena izmed petih področij, ki jih je Alfred Nobel (1833-1896) omenil v svoji oporoki. V njej je omenil področja nagrajencev: fizika, kemija, fiziologija in medicina, mir in literatura, in nagrade je namenil bodisi “tistim, ki so največ prispevali za dobrobit človeštva” in delno “onim, ki so bili uspešni odkritelji ali pa so prispevali k splošnemu napredku”. Kasneje so se tudi odločili za nagrado iz ekonomije, posvečeno v njegov spomin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.