Kemija v šoli in družbi
Metodični pristop uvajanja organske analize v pouk kemije
avtor: Mojca Fir
Članek ni več dosegljiv.
Nanotehnologija in materiali prihodnosti
avtor: Daniel Vrbanič, Polona Umek
Nanotehnologjii napovedujejo, da bo zvezda nove industrijske revolucije v naslednjih desetletjih in da bo spremenila naša življenja v večji meri, kot jih je silicijeva mikroelektronika v 20. stoletju. Ogljikove nanocevke naj bi igrale vodilno vlogo v prihajajoči revoluciji, vendar le, če bo mogoče izkoristiti njihove izjemne električne in mehanske lastnosti, ki presegajo doslej znane materiale. Te lastnosti so velika električna prevodnost, edinstvena struktura, dokajšnja kemijska inertnost in stabilnosti ter velika trdnost, kar jih uvršča med najmočnejše znane materiale; to vsekakor ni slabo za strukture, ki merijo le nekaj nanometrov. Vse to kaže na možnost različnih aplikacij, ne le zaradi njihovih izrednih lastnosti, temveč tudi zaradi primerne velikosti, ki omogoča preučevanje kvantnih pojavov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Gnojenje in obremenjevanje okolja
avtor: Janez Sušin
Uporaba živinskih in mineralnih gnojil na kmetijskih zemljiščih je eden izmed možnih virov obremenjevanja okolja. Prispevek prikazuje nekatere negativne posledice uporabe gnojil v kmetijstvu. Predstavljen je vpliv uporabe gnojil na stopnjo oskrbljenosti tal s fosforjem, kalijem in dušikom ter vpliv uporabe gnojil na izpuste toplogrednih plinov.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Delovanje predmetne skupine za kemijo ZRSŠ in študijske skupine
avtor: Andreja Bačnik
Članek ni več dosegljiv.
Položaj kemije v prenovljenih srednjih strokovnih in poklicnih šol
avtor: Anita Poberžnik
Od leta 1996 do 2001 sta bila sprejeta 102 različna programa srednjega strokovnega in poklicnega
izobraževanja. Glavna cilja prenove na tem področju sta razbremenitev učnih načrtov in bolj ustrezno razmerje med splošno-izobraževalnim, strokovno-teoretičnim in praktičnim znanjem. Snovalci prenovljenih programov so velik delež znanj naravoslovnih predmetov poskušali integrirati v strokovno-teoretične predmete, medtem ko znanja družboslovnih predmetov ostajajo v predmetnikih kot samostojne enote. V posameznih programih je proces integracije pogosto premalo strokovno in premalo utemeljeno izpeljan. V nekaterih primerih ne gre za integracijo, ker se cilji in znanja ne dopolnjujejo in nadgrajujejo. Negativen odnos do znanja naravoslovja nikakor ni opravičljiv, dijaki morajo imeti možnost pridobiti del teh znanj na vseh stopnjah izobraževanja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Kemija v devetletni osnovni šoli
avtor: Mariza Skvarč
V prvem letu pouka kemije v 8. razredu devetletne osnovne šole je bil opazen napredek in pozitivne spremembe pri naslednjih elementih, ki jih izpostavlja kurikularna prenova: aktivno vključevanje učencev v proces učenja, večja pestrosti učnih metod in oblik, povezovanje znanja znotraj predmeta in med predmeti (v glavnem naravoslovnimi), poudarjanje uporabne vrednosti znanja in razvijanje celovite učenčeve osebnosti. V praksi še ni zaživelo ciljno načrtovanje pouka, timsko delo učiteljev, predvsem v smislu medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka, in vključevanje takšnih načinov preverjanja in ocenjevanja, ki bi ustrezale spremembam na področju poučevanja in učenja.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.
Rezultati spremljave pouka kemije v prenovljenih gimnazijskih programih
avtor: Zdenka Keuc
Rezultati spremljave poka kemije v prenovljenih gimnazijskih programih za obdobje od 1998 – 2001 kažejo, da želena razbremenitev učnih načrtov in drugih ciljev kurikularne prenove v celoti ni uspela. Realizacija ciljev jedrnih vsebin se giblje med 50 – 100 % in v izbirnem delu le 30 %. Pri pouku kemije prevladuje frontalna oblika dela in metoda razlage ter neproblemsko voden pouk, ki je premalo vpet v vsakdanje izkušnje dijakov. Posledica je nizka aktivnost in motiviranost dijakov ter visoka storilnostna naravnanost njihovih učiteljev.
Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.