Kemija v šoli in družbi

Leto: 2017
Mesec: januar-december
Številka: 1

Naročilo na revijo

Kazalo in povzetek vsebine

Nov prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju celičnega zdravljenja vnetnih bolezni

avtor: Brigita Pirc

Celična terapija se uveljavlja kot zelo učinkovit način zdravljenja. S področja celične terapije je veliko slišati o matičnih celicah, vendar največje uspehe celičnega zdravljenja dosegajo v ZDA na področju imunoterapije raka s spremembo celic imunskega sistema pacientov. Spremenjene celice T (t.i. CART) so pokazale izjemne uspehe pri zdravljenju oblik raka, ki so neodzivni na druge načine zdravljenja.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Lastnosti in uporaba superkritičnih tekočin

avtor: Lovro Šušek, Paulina Šušek

Visoko tlačne tehnologije, kot so superkritične tekočine, omogočajo pridobivanje novih proizvodov, ki imajo posebne značilnosti ali pa se uporabljajo pri oblikovanju novih tehnoloških procesov, ki so okolju prijazni in trajnostni. Superkritični fluidi se že uporabljajo v različnih postopkih v industriji pijač, v prehrambni in tekstilni industriji ter pri različnih kemijskih metodah (kromatografija, superkritično sušenje idr.). Uporabljajo se tudi v farmaciji in medicini. Prav tako pa se pospešeno raziskuje tudi njihova uporaba za pridobivanje energije in za skladiščenje in shranjevanje toplogrednih plinov v geoloških formacijah in morjih.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vračilo investicije v lastno malo elektrarno

avtor: mag. Andrej Kosmačin

Trg manjših sistemov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna ali vodna energija, se v Sloveniji počasi prebuja, predvsem trg sončnih elektrarn za samooskrbo. Trenutno si naprave za samooskrbo inštalirajo t. i. »early adopter«. Potrebno bo še nekaj časa, da bo inštaliranih dovolj veliko število naprav za samooskrbo, da bo tudi širši krog uporabnikov prepoznal dejansko prednost in dodano vrednost naprav za samooskrbo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Tokoferoli in tokotrienoli: kemizem, analitske metode, vloga v organizmih in vsebnosti v živilih

avtor: Janja Kristl

Tokoferoli in tokotrienoli predstavljajo skupino spojin poznano pod imenom vitamin E in so pomembni, v maščobah topni, antioksidanti. Največkrat jih določamo s tekočinsko kromatografijo z UV ali fluorescenčno detekcijo. Glavni viri vitamina E v prehrani ljudi so različne maščobe in olja. Vsebnost posameznih izomer je odvisna od rastlinske vrste.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Elementi zgodovine kemije v slovenskih osnovnošolskih učbenikih

avtor: Urška Mesar, Iztok Devetak in Miha Slapničar

Učbeniki so za učenje in poučevanje kemije pomemben pripomoček. Učenci naj bi ga uporabljali za samostojno učenje. Med seboj se razlikujejo glede na način predstavitve učne vsebine, vsi potrjeni učbeniki pa morajo zajemati vsebine, ki jih predpisujejo cilji učnega načrta. Razlike se pojavljajo v trenutno potrjenih osnovnošolskih učbenikih za kemijo tudi pri količini in načinu obravnave elementov zgodovine kemije. Ti se v učbenikih pojavljajo kot del učne vsebine ali pa kot zanimivost prikazana v tekstovnem gradivu.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Nekaj spoznanj sodobne kemije

avtor: Miha Tišler

Navedenih je nekaj perečih primerov v zvezi s kiralnostjo velemolekul, gradnikov življenja, biomineralizacija in selektivnost sinteze.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Fiksacijska sredstva v medicini

avtor: Kocbek Lidija, Zemljič Mateja

Fiksacijo tkiv izvajamo, da v celicah zaustavimo procese razpadanja, pri tem pa ohranimo celično zgradbo in sestavo. Fiksirano tkivo je uporabno za pripravo trajnega histološkega preparata ali imunohistokemična barvanja. V članku so opisane kemijske lastnosti različnih fiksacijskih sredstev in njihov vpliv na tkiva oziroma celice.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Formaldehid

avtor: Lidija Kocbek, Mateja Zemljič

Formaldehid je organska kemijska spojina, brezbarven plin ostrega vonja. V članku so opisane fizikalnokemijske lastnosti formaldehida, učinek na proteine in njegova uporaba.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Floorescenca, fluorescein in flourescenčne sonde

avtor: Marko Jeran, Filip Geč, Aljaž Kavčič

V članku avtorji opisujejo lastnosti fluoresceina in nekaterih njegovih najpomembnejših analogov. Izjemno pestrost in posebnost uporabne vrednosti so analogi fluoresceina dosegli prav na področju medicinskih raziskav, izboljšavi aplikativnih tehnik v zdravstvenih posegih in hidrogeografiji. Visok aplikativni potencial navajamo tudi pri razvoju analiznih tehnik, ki veljajo kot ključne pri raziskavah biotehnoloških procesov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Baker in njegovi sekundarni minerali, njihove lastnosti in uporaba

avtor: Marko Jeran, Jaka Kraševec, Mavrin Gašperšič

Tvorba mineralov, kot stabilne oblike trdne snovi, je v naravi pravi čudež. Vpliv zunanjih dejavnikov na stabilnost in pretvorbo ene oblike minerala v drugo igra pomembno vlogo na vsakdanjem koraku. V prispevku so na interdisciplinaren način predstavljeni sekundarni bakrovi minerali, kot so brohantit, posnjakit, malahit in azurit. Minerale so predhodne generacije uporabljale za različne namene. Predvsem izkazujejo svojo pestrost na področju umetnosti in kozmetike. Raziskovalci so z naprednimi instrumentalnimi tehnikami in metodami definirali njihovo strukturo ter proučevali njihove kemijske in fizikalne lastnosti.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Kiralnost - temelj živega sveta

avtor: Miha Tišler

Navedeni sta dve temeljni kemijski značilnosti živega sveta, od tega predvsem vloga kiralnosti v vseh hierarhičnih strukturah. Specifičnost kiralnosti molekul pri njihovem učinkovanju.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Število polnilnih postaj za električna vozila se nezadržno veča

avtor: mag. Andrej Zorec

Zakaj se število polnilnih postaj za električna vozila nezadržno veča? Prvič zato, ker se širi trg električnih vozil, saj so cene leteh nižje kot so bile še nekaj let nazaj. Drugič, ker bo elektrifikacija svetovnega voznega parka ustavila rast končne rabe energije, ter večala delež obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) v prometu. Torej, če na kratko povzamemo: število električnih avtomobilov v Evropski uniji in Sloveniji se povečuje, kar pomeni pozitiven trend in vzpodbuja gradnjo polnilnih postaj za električna vozila, tako javnih in polzasebnih kot zasebnih. Pri tem je potrebno v prihodnje razmišljati v smeri uporabe OVE kot npr. male fotovoltaične elektrarne in male vetrne elektrarne za lastno samooskrbo in s tem povezano napajanje električnih vozil.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Slovesni podpis pisma o nameri sodelovanja v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING

avtor: Brigita Pirc, Jernej Stare

Slovesni podpis pisma o nameri sodelovanja v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Lastnosti biomateriala in odgovor organizma

avtor: Lidija Kocbek, Mateja Zemljič

Osnovo reakcije na vsajeni material predstavljajo adsorbirani proteini na površini biomateriala. Biološki odziv je odvisen od površine biomateriala in interakcij z biološkim okoljem. Z razvojem površin prevlečenih s funkcionalnimi skupinami se lahko izboljša funkcija in varnost medicinskih pripomočkov.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Sinteza indiga in indigo karmina ter barvanje z njima

avtor: Eva Krajnc, Krištof Kranjc

Opisane postopke lahko uporabimo v srednji šoli pri obravnavi izbirnega učnega sklopa Barvila ali pri redni snovi Redoks reakcij in elektrofilnih substitucij. Dijaki z aktivno obliko učenja in z eksperimentom spoznajo dve indolni barvili, indigo in indigo karmin ter dva različna procesa barvanja. Pri tem ugotovijo razliko med pigmenti ter barvili.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Korelacija med barvo in koncentracijo fenolov v izbranih slovenskih rdečih vinih

avtor: Alja Majcenovič

V članku je predstavljena korelacijo med barvno gostoto petih vzorcev rdečih vin in vsebnostjo skupnih fenolnih spojin, flavonoidov in neflavonoidov. S pomočjo spektrofotometričnih meritev in meritev z mobilno aplikacijo ColorGrab sem ugotovila, da je obstaja visoka korelacija (0,97) med vsebnostjo flavonoidov, posledično tudi skupnih fenolnih spojin (0,95) in barvno gostoto rdečih vin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Uporabnost lipidnega monosloja in lipidnega dvosloja

avtor: Mateja Zemljič in Lidija Kocbek

Celična membrana je kompleksna struktura iz biomolekul. Osnovna gradbena biomolekula je lipidna molekula s hidrofilno polarno glavo in hidrofobnim repom. Obstaja pa tudi umetna struktura, lipidni monosloj, na katerem lahko preučujemo lastnosti membrane, in je tudi mnogo bolj preprost za raziskovanje.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Spoznavanje interakcij med proteini in membranami

avtor: Mateja Zemljič, Lidija Kocbek

Sorazmerno hitro in enostavno lahko merimo interakcije med lipidno membrano in proteini in dobimo vpogled v mehanizem interakcije proteinov z membranami. V raziskovalnih študijah so predstavili uporabo površinske plazmonske resonance. Eksperimentalna tehnika je uporabna za študije interakcij med proteini, proteini in DNK, encimom in substratom ali inhibitorjem, zdravil na različne receptorje in proteinov na lipidne membrane ter celice ali virusa in proteina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Oblikovanje delovnega okolja

avtor: Zvone Balantič, Andrej Polajnar, Simona Jevšnik

Članek je napisan na osnovi najnovejše znanstvene monografije ERGONOMIJA V TEORIJI IN PRAKSI, ki so jo napisali Zvone Balantič, Andrej Polajnar in Simona Jevšnik.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Na Evropski naravoslovni olimpijadi osvojili srebro in bron

avtor: Matej Huš

Na letošnji Evropski naravoslovni olimpijadi, ki je maja potekala v danski prestolnici, je Slovenija osvojila eno srebrno in eno bronasto medaljo. Srebrna ekipa je za malenkost zaostala za zlato medaljo, bronasta skupina pa je bila med najboljše uvrščenimi bronastimi ekipami.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Magnetna hipertermija- 1. del

avtor: Janja Stergar, Irena Ban

Hipertermija se v medicini uporablja kot izraz, ki označuje povišanje temperature telesa nad normalno (37 °C) za nek določen čas. Danes je poznana kot alternativna in obetavna metoda zdravljenja rakastih celic, pri čemer se uničujejo rakaste celice, medtem ko je poškodba zdravih celic minimalna. V medicini jo zelo radi uporabljajo skupaj s kemoterapijo in radioterapijo, zato je pritegnila veliko zanimanje številni raziskovalcev z različnih področij. V 1. delu, ki zajema kratek uvod z osnovnimi spoznanji na splošno o hipertermiji, se v nadaljevanju osredotočamo predvsem na začetke raziskav na področju hipertermije, jo klasificiramo glede na to, kolikšen del telesa zdravljenje zajemahipertermija celotnega telesa, regionalna in lokalna hipertermija. Ob koncu pa poudarimo osnove magnetne hipertermije za katero je glavna značilnost, da je ustvarjena znotraj točno določenega prostora, povezanega s porazdelitvijo magnetnih nanodelcev, ki ga lahko načrtujemo.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Magnetna hipertermija- 2. del

avtor: Janja Stergar, Irena Ban

V drugem delu prispevka smo se osredotočili na pomembnejše sintezne postopke magnetnih nanodelcev uporabnih v magnetni hipertermiji. Podrobneje smo obravnavali obarjanje, hidrotermalno sintezo, mikroemulzije, mehansko mletje, solgel postopek in poliolno tehniko. Omenjene sintezne postopke smo nadgradili z najpomembnejšimi rezultati posameznih raziskovalcev.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Vsebnost nekaterih akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2017

avtor: Helena Baša Česnik, Veronika Kmecl

V letu 2017 smo spremljali vsebnosti ostankov amitraza, kumafosa in timola v vzorcih medu slovenskih čebelarjev. Pri tem smo uporabljali analizni metodi, ki sta za amitraz obsegali hidrolizo in ekstrakcijo z nheksanom, ter za kumafos in timol ekstrakcijo z acetonom, petroletrom in diklorometanom. Vsebnosti v ekstraktih smo izmerili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da so pregledani vzorci medu varno živilo za potrošnike.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Mikrobna proizvodnja aminokislin

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Industrijska mikrobiologija uporablja mikroorganizme, gojene v velikem obsegu, za proizvodnjo komercialno vrednih produktov, med katere spadajo tudi aminokisline. Več kot 95 % svetovne proizvodnje aminokislin predstavlja proizvodnja glutamata, lizina in metionina. Za mikrobno proizvodnjo aminokislin uporabljamo različne mikroorganizme, med katerimi prevladujejo bakterije. V tem prispevku je predstavljena mikrobna proizvodnja aminokislin, zlasti glutamata, lizina in metionina.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Animokisline in procesi proizvodnje

avtor: Tina Kegl, Maja Leitgeb, Mateja Primožič

Aminokisline imajo izredno pomembno vlogo za normalno delovanje človeškega telesa. Dejstvo je, da naše telo ni sposobno sintetizirati vseh 20 aminokislin, ki so nujne za ustrezno sintezo beljakovin. Zato moramo esencialne aminokisline zaužiti s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi vedno večjih potreb po aminokislinah v prehrambni, kemijski in farmacevtski industriji narašča potreba po proizvodnji aminokislin. V tem prispevku so poleg vloge aminokislin predstavljeni pomembnejši procesi proizvodnje aminokislin.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Odpiranje mikrobnih celic

avtor: Mateja Primožič, Željko Knez, Maja Leitgeb

Mikrobne celice proizvajajo ekstra in intracelularne snovi, ki predstavljajo vir kemikalij, antibiotikov in encimov. Izolacija intracelularnega materiala iz celice lahko poteka s pomočjo genskega inženiringa ali z dezintegracijo celice s pomočjo fizikalnih, kemijskih ali encimskih orodij.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Trajnostni postopek razsoljevanja morske vode z uvedbo predobdelovalnega procesa osmoze

avtor: Jošt Tručl, Vid Keršič, Jasmina Korenak, Claus Helix Nielsen, Irena Petrinić

Zaradi visokih energetskih porab procesov razsoljevanja morske vode so v vedno širši uporabi membranski procesi. Med slednje spadata tudi osmoza (FO) in reverzna osmoza (RO). Članek podrobneje opisuje samostojna procesa FO in RO ter hibridni proces FORO, v katerem FO deluje kot predobdelovalni proces za RO.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Svinec

avtor: Marija Kisilak, Jakob Kljun

Svinec se je skozi zgodovino zaradi svojih ugodnih lastnosti uporabljal za najrazličnejše namene. Danes je zaradi znanih toksičnih učinkov njegova uporaba močno omejena. Povzroča poškodbe živčevja, anemijo in mnoge druge težave. Svinčevi ioni motijo delovanje mnogih telesnih procesov, v telesu pa se kopičijo predvsem v kosteh.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Poletna šola kemijskih znanosti 2017

avtor: Andrej Godec

V tednu med 26.6.2017 in 30.6.2017 smo na fakulteti gostili 16 slovenskih dijakinj in dijakov, ki so se v naših laboratorijih spoznali z različnimi področji dela na naši fakulteti. Letos smo pripravili delavnice iz analizne kemije, biokemije, fizikalne kemije, organske kemije in kemijskega inženirstva.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Lep uspeh slovenske ekipe na 49. mednarodni kemijski olimpijadi v Bangkoku

avtor: Andrej Godec

Mednarodna kemijska olimpijada je letos potekala od 6. do 15. julija v Bagkoku na Tajskem. Tekmovalo je 297 dijakov iz 76 držav, dve državi pa sta bili opazovalki.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Naloge na mednarodni kemijski olimpijadi 2017

avtor: Andrej Godec

V tem članku bodo opisani primeri nalog, ki so jih morali reševati dijaki na letošnji mednarodni olimpijadi v Bangkoku. Naloge sva na olimpijadi prevedla Helena Prosen in Andrej Godec, ki sem jih tudi priredil za objavo v tej reviji. Na praktičnem testu so morali rešiti tri naloge, na teoretičnem pa enajst. Za vsakega od obeh testov imajo na voljo 5 ur za reševanje. Na testih so zastopane vse vrste kemije: na letošnji olimpijadi je bilo 30% vseh nalog iz fizikalne kemije, 27% iz anorganske, 25% iz organske, in 18% iz analizne kemije. Zahtevnost nalog je velika, zato dijake pripravljamo na olimpijado na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.


Razvrščanje 5 izbranih vrst sadja in zelenjave glede na njihovo antioksidativno vsebnost

avtor: Dana Drožina, Saša Cecowski

V zadnjih časih se vse več epidemoloških raziskav ukvarja z raziskovanjem učinkov diet, bogatih z antioksidanti. Mnoge od njih dokazujejo obratno sorazmerje med dnevnim vnosom živil bogatih z antiokidanti in pogostnostjo različnih bolezni (Lobo, et al., 2010) ter celo povišano kognitivno sposobnost posameznika, ki pogosto uživa sadje in zelenjavo. (IOS Press BV, 2009). Z uporabo BriggsRauscher reakcije, v kateri hrana nastopa kot prosti radikal, bomo iskali odgovor na vprašanje, katera od izbranih vrst sadja oziroma zelenjave ima najvišjo antioksidativno vsebnost.

Članek je dosegljiv naročnikom revije v PDF obliki.